Na travnikih vabi regrat, na vrtu motovilec

Za nami je zima in znova upamo, da ni bila – kar zadeva prehrano – preobilna. Še vedno namreč pozabljamo, da življenje sodobnega človeka niti v mrzlih mesecih ne potrebuje dodatnih kalorij, zato si lahko od decembra (ko so prazniki odličen izgovor za bahaško bogato obložene mize) pridelamo predvsem neželene kilograme, s katerimi se bomo besno spopadali ob prihodu pomladi.

»Da pozimi potrebujemo krepkejša živila, danes ne velja več toliko kot včasih,« pojasnjuje Nina Zupanič, mag. mol. bio., z Inštituta za nutricionistiko. »Danes večino časa preživimo v termonevtralni coni, kar pomeni, da večine ljudi doma in na delu ne zebe tako, da bi zaradi tega potrebovali dodatne kalorije. Poleg tega se pozimi v povprečju manj gibljemo, zato krepkejša živila vodijo kvečjemu v porast telesne teže, s čimer se moramo potem ubadati spomladi. Seveda pa nam pozimi bolj teknejo juhe in druge tople jedi na žlico, ki pa lahko kljub vsemu vsebujejo znaten delež zelenjave, stročnic in polnozrnatih žit.«

Zelenjavni delež naj se spomladi še stopnjuje, narava nas bo namreč v prihodnjih tednih obdarila z obiljem zdravih živil, ki nam bodo po morebitnem zimskem premoru nadvse teknila: »Spomladi je končno na voljo spet lokalna sveža zelenjava. Mnogi radi pravijo, da se tako lahko telo očisti, a to bomo težko dosegli na kratki rok. Lahko pa ga z zdravo prehrano oskrbimo s številnimi koristnimi snovmi. Spet lahko začnemo posegati po lokalno pridelani zelenjavi, nekoliko kasneje še sadju. Takšna živila, ki niso prepotovala polovice sveta in so bolj sveža, so bogatejša s hranili. Vsekakor se na negnojenih travnikih splača nabrati regrat, ki je izvrstna in zelo zdrava osnova za spomladanske solate.


Zgodnjespomladanski je manj grenak, če pa nam je okus še vedno premočan, ga lahko skuhamo in uporabimo kot zelenjavno prilogo. Regratovi listi vsebujejo veliko vitamina K, betakarotena pa tudi vitaminov C, B2, B6 in vlaknin.«

V prihajajočem obdobju se še posebno dobro založimo z zelenjavo in sadjem, ne pozabimo niti na stročnice, polnozrnata žita, semena in oreške, izogibajmo se predelanim živilom z veliko sladkorja, beli moki, soli in nezdravim maščobam, svetuje Zupaničeva: »Zdrava živila nas bodo oskrbela z vsemi pomembnimi vitamini in minerali ter založila z antioksidanti in drugimi za zdravje koristnimi snovmi. Zdaj posegajmo predvsem po zeleni listnati zelenjavi – od motovilca, regrata in mlade špinače –, špargljih, kasneje mladi čebuli in česnu. Med sadjem so med prvimi spomladi na sporedu jagode, kasneje še češnje.«

Spomladanska živila nam lahko olajšajo tudi odpravo odvečnih kilogramov, ki se jih mnogi želijo znebiti do poletja, zelenjava in vlaknine nas namreč nasitijo, obenem pa imajo nizko kalorično vrednost, poudarja sogovornica: »Tako lahko izgubljamo kilograme, ne da bi bili nenehno lačni ali v pomanjkanju nujno potrebnih mineralov in vitaminov. Procesirane izdelke iz bele moke, kot so bel kruh in testenine, zamenjamo s polnozrnatimi različicami, si namesto krompirja in belega riža večkrat privoščimo polnovredne kaše, kot so na primer ajdova, prosena, ječmenova, ali stročnice. Spiti moramo dovolj vode, saj potrebo po tekočini velikokrat narobe razumemo kot lakoto, kar privede do nepotrebnih prigrizkov.«


Pomlad pa je tudi obdobje, ko vadbo nadaljujejo zagrizeni rekreativci: ti seveda pozimi niso počivali, a bodo začeli svojo telesno pripravljenost občutneje krepiti prav v tem temperaturno naklonjenem obdobju. Temu seveda ustrezno prilagodimo prehrano. »Če s športom pokurimo nekaj več kalorij, jih moramo temu primerno več tudi zaužiti. Pred treningom zaužijemo več ogljikovih hidratov, ki pa naj bodo še vedno zdravi, po vadbi pa nekoliko več beljakovin, a z njimi nima smisla pretiravati, saj s prevelikim vnosom po nepotrebnem obremenjujemo ledvice. Pomembno je, da ne pozabimo na dovolj tekočine, predvsem vode, saj kronična dehidracija povzroča utrujenost, to pa upočasnjuje tudi naš napredek pri vadbi,« sklene Zupaničeva.