KAKOVOST PRED KOLIČINO

Na Vrhniki dišalo: še Cankar bi prišel na skodelico kave (FOTO)

Vrhnika je bila v znamenju napitka, brez katerega si ne predstavljamo jutra. Poleg različnih vrst kave so obiskovalci lahko poskusili tudi espresso gintonik in kavni liker.
Fotografija: Festival sta odprla Ivan Cankar (levo) in Oton Župančič. FOTOGRAFIJE: Primož Hieng
Odpri galerijo
Festival sta odprla Ivan Cankar (levo) in Oton Župančič. FOTOGRAFIJE: Primož Hieng

Skodelica kave pisatelja Ivana Cankarja z Vrhnike je spodbudila njegove zdajšnje rojake, da so pred leti začeli pripravljati festival kave. Minulo soboto so v omamno dišeči šopek povezali vse tiste, ki so povezani s to priljubljeno pijačo. In še več: kavni zgodbi so dodali še vinsko.

Kava je ena od treh pijač – poleg vode in čaja –, ki se jih na svetu popije največ in ki se pijejo najpogosteje. Kavoljubi imajo celo svoj mednarodni dan, ki so ga začeli praznovati 1. oktobra 2015. Kavovec, rastlina, ki rodi rdeče, češnjam podobne plodove, potrebuje posebne razmere za rast, zato ga v Evropi ne moremo gojiti. Rastlino lahko gojimo kot okrasno lončnico v stanovanju, vendar ne na soncu in v primernih toplotnih razmerah.

Na Vrhniki je dišalo po priljubljenem napitku.
Na Vrhniki je dišalo po priljubljenem napitku.
Priznani barman Aleš Ogrin je mešal koktajle.
Priznani barman Aleš Ogrin je mešal koktajle.

»Kava je napitek iz prevretih zmletih zrn rastline kavovca,« preberemo na slovenski Wikipediji. »Je tradicionalno poživilo, katerega pitje je za pivce obred. Redni pivci stežka začnejo dan brez skodelice potrebnega napitka – črne kave, kave z mlekom ali smetano, lahko pa tudi kakšne druge različice napitka, ki jim pomaga pri prebujanju.«

In kako so jo odkrili? Odgovor tudi tokrat pozna spletna enciklopedija: »Po legendi, ki jo je prvi zapisal Faustus Banesius Naironus, naj bi bilo odkritje poživilnih učinkov kave slučajno. Neki pastir, ki je pasel kamele ali po drugih virih koze, naj bi se v kraljestvu Jemen potožil tamkajšnjim menihom, da njegove črede večkrat prebedijo noč, hkrati pa tudi čudno poskakujejo in poplesujejo. Menihi so bili prepričani, da je čudno obnašanje povezano z nečim, kar so živali pojedle, zato so neke noči odšli s pastirjem za čredo. Tam so našli grmičje z rdečimi plodovi, ki so jih jedle živali. Eden od menihov je plodove prevrel in pil prekuhano pijačo. Ugotovil je, da ga je tekočina obdržala budnega vso noč. Od takrat so menihi pijačo pili vsako noč pred molitvijo. Tako naj bi se kava razširila po vsem kraljestvu, pozneje pa še izven njega.«

Aljoša Satler iz Maribora ustvarja kavne likerje.
Aljoša Satler iz Maribora ustvarja kavne likerje.
Domačin Martin Kržič je ponudil espresso gintonik.
Domačin Martin Kržič je ponudil espresso gintonik.

Kakovost pred količino

Na letošnjem festivalu kave na Vrhniki so priljubljeno jutranjo pijačo povezali še z vinom. Za to so imeli dovolj razlogov, so povedali organizatorji: »Povezali smo dva svetova, ki imata veliko več skupnega, kot se zdi na prvi pogled. Enako kot grozdne jagode imajo tudi kavna zrna svojo edinstveno in očarljivo pripoved. Enako kot v kozarcu vina se tudi v skodelici kave okusijo raznolike note kultur, podnebja, sort in predvsem strasti pridelovalcev. Specialty kava in naravna vina so vedno bolj priljubljeni. Kaj imajo skupnega? Kakovost pred količino, saj jih pridelujejo izkušeni in strastni pridelovalci. Poudarek je na poreklu. Specifični geografski dejavniki prispevajo k značilnim okusom končnega izdelka. Pomembna je minimalna obdelava: Tako naravna vina kot specialty kava gredo skozi minimalno obdelavo, da ohranijo naravne okuse.«

Tokrat so festival povezali z vinom.
Tokrat so festival povezali z vinom.
Na festivalu je bil celo foto kotiček.
Na festivalu je bil celo foto kotiček.

Specialty kava (Specialty Coffee) je izraz za posebno kavo. Z njim opisujejo najvišjo razpoložljivo kakovost kave, ki se običajno nanaša na celotno dobavno verigo. Največkrat se uporablja takšna z enim poreklom ali z ene kmetije. Izraz je leta 1974 prvič uporabila Erna Knutsen v časopisu Tea & Coffee Trade Journal za opis zrn najboljšega okusa, ki se proizvajajo v posebnih mikroklimah. Sodobno povpraševanje po kavi izjemne kakovosti, ki ji pri nas pravimo specialty kava in je pridelana in zvarjena po standardu, ki je bistveno višji od povprečnega, je veliko.

Brki na etiketi

Vsak obed se začne s pijačo, ki pospeši tek. V Žganjekuhi Kržič z Vrhnike so pred leti pripravili povsem inovativno žgano pijačo, brodko, ki jo pripravljajo iz kruha, nov je tudi njihov gin s Klanca, ki ga je, prav tako kot brodko, razvil Martin Kržič. Posebno priljubljen je postal v zadnjih letih ob decembrskih praznikih. »Tudi v Žganjekuhi Kržič smo šli v korak s časom, saj smo za kupce pripravili gin s Klanca, seveda, ker delujemo na Vrhniki, in z obveznimi Cankarjevimi brki na etiketi. Poleg brinja prevladujeta okusa pomaranče in cimeta,« je povedal Martin. Med novostmi pa opozori na džin z malino in klasični džin, dodaja pa še, da je v njihovi novi ponudbi tudi starana brodka. Na Festivalu kave je Kržič kot posebnost in v skladu z vsebino dogodka ponudil espresso gintonik.

Camilo Merizalde, kavni strokovnjak in inovator iz Kolumbije, je govoril o različnih metodah procesiranja.
Camilo Merizalde, kavni strokovnjak in inovator iz Kolumbije, je govoril o različnih metodah procesiranja.

Ljudje so nekoč radi pili likerje, na primer jajčnega in kavnega. Slednjega je v povsem novi preobleki predstavil Aljoša Satler iz podjetja Black Magic Coffee Liqueurs iz Maribora, ki se ukvarja s predelavo in prodajo žganih pijač. »Po lastni recepturi izdelujem kavni liker, trenutno pa sta na voljo dva različna. Eden je narejen iz etiopske kave, drugi pa iz kostariške. Uporabljam samo vrhunsko specialty kavo, ki je na najvišjem kakovostnem nivoju. V likerju sta zgolj kava in alkohol, dodam le še malo sladkorja, ki poveže vse arome, tako da alkohol ne prevlada. Pomembno se mi zdi, da izkoriščam aromo kavnega zrna. Rad bi, da bi ponudbo razširil na vse kavne države sveta, da bodo ljubitelji lahko prepoznali razliko v aromi, če zamenjamo kavo. Torej kava in kavni liker s sledljivim poreklom praktično do plantaže. Likerji so delani v izdaji, odvisno od letnika, ker je nemogoče dobiti identično kavo vsako leto posebej, tako da prihaja do določenih razlik. Cilj mojega dela je, da kavni liker približamo ljudem, da se lahko pije kot samostojna pijača, da ni le udeležen v kakšnih koktajlih.« 

Slavka Arko (levo) in hči Klara Lavrič ustvarjata nakit, tudi s kavnimi zrni.
Slavka Arko (levo) in hči Klara Lavrič ustvarjata nakit, tudi s kavnimi zrni.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije