BLITVA
Na vrtu in na mizi skoraj vse leto
Za blitvo bi lahko rekli, da je zelo ekonomična zelenjadnica, saj iz ene sadike dobimo obilo pridelka; rastlina se namreč, če jo pravilno obrezujemo, nenehno obrašča.
Odpri galerijo
Uživamo cele rastline, liste in odebeljena stebla. FOTO: Italianfoodproduction/Getty Images
Od julija že pobiramo blitvo, ki smo jo sejali na pomlad, marca in aprila, zdaj pa je zadnji čas za setev, ki bo dala pridelek pozimi in naslednjo pomlad. Spada med vrtnine, ki jih s premišljeno setvijo lahko pobiramo skoraj vse leto. Ima še to odlično lastnost, da zanjo ne potrebujemo zelo veliko prostora, saj se rastline sproti, kakor jih režemo, obraščajo in dajo vedno nov pridelek. Izberemo lahko različne sorte, listnate in stebelne, razlikujejo pa se tudi po barvi. Listi so različnih zelenih odtenkov, medtem ko so stebla lahko bele, rumene, rožnate, rdeče, vijolične ali oranžne barve.
V prid blitvi govori dejstvo, da je za vzgojo zelo nezahtevna in bo bogato rasla, četudi ji ne bomo posvečali pretirane pozornosti. Nekaj pa vendarle. Rada ima pognojena tla, bodisi z gnojem, organskimi gnojili bodisi kompostom, čeprav bo uspevala tudi v bolj revni zemlji. Tudi glede sonca se prilagodi in uspeva na sončnih in senčnih legah, kar se tiče vlage, pa jo zalivamo v le sušnih obdobjih. Če jo obložimo z zastirko, bo še ta skrb skoraj odveč. Pravzaprav je še najbolj pomembno, da upoštevamo kolobar in je ne sadimo za njeni sorodnici špinačo in rdečo peso, dober predhodni posevek pa sta krompir in korenje.
Pri sosedskih odnosih je občutljiva le za že omenjeni sorodnici, sicer pa slabih sosedov tako rekoč nima. Posebno dobro ji bo dela družba vseh kapusnic, solate, korenja in stročnic. Zelo dobro se obnese v mešanih posevkih, sejemo jo denimo med zelje, cvetačo, ohrovt pa kolerabo, črno redkev ali solato. Ne bo odveč, če v bližini rastejo podporne rastline, denimo ognjič, tagetes in kapucinka, ki odganja bolezni in škodljivce. Od bolezni jo lahko napadeta plesen ali pesna listna pegavost, v tem primeru obolele liste odrežemo, po potrebi pa rastline poškropimo z naravnimi pripravki. Med škodljivci jo imajo rade listne uši in polži.
Lahko jo sejemo tudi v vrstah, v tem primeru naj bo medvrstna razdalja 40 centimetrov, med posameznimi rastlinami pa od 20 do 30 centimetrov. Če je setev pregosta, mlade rastline redčimo in jih bodisi presadimo na drugo mesto, če jih je na vrtu dovolj, pa porabimo v kuhinji. Sicer pa bo jesenska setev nekaj pridelka dala že pred zimo, rastline bodo brez težav tudi prezimile. Najbolje, da jih zaščitimo z vrtnarsko kopreno ali slamo, lahko pa naredimo tudi tunel. Ko se otopli, zaščito odstranimo in blitva bo začela spet poganjati liste.
Lahko je tudi pisana. FOTO: Jessicahyde/Getty Images
V prid blitvi govori dejstvo, da je za vzgojo zelo nezahtevna in bo bogato rasla, četudi ji ne bomo posvečali pretirane pozornosti. Nekaj pa vendarle. Rada ima pognojena tla, bodisi z gnojem, organskimi gnojili bodisi kompostom, čeprav bo uspevala tudi v bolj revni zemlji. Tudi glede sonca se prilagodi in uspeva na sončnih in senčnih legah, kar se tiče vlage, pa jo zalivamo v le sušnih obdobjih. Če jo obložimo z zastirko, bo še ta skrb skoraj odveč. Pravzaprav je še najbolj pomembno, da upoštevamo kolobar in je ne sadimo za njeni sorodnici špinačo in rdečo peso, dober predhodni posevek pa sta krompir in korenje.
Zelo je nezahtevna, zato z njeno pridelavo ne bo veliko dela, učinek pa velik.
Pri sosedskih odnosih je občutljiva le za že omenjeni sorodnici, sicer pa slabih sosedov tako rekoč nima. Posebno dobro ji bo dela družba vseh kapusnic, solate, korenja in stročnic. Zelo dobro se obnese v mešanih posevkih, sejemo jo denimo med zelje, cvetačo, ohrovt pa kolerabo, črno redkev ali solato. Ne bo odveč, če v bližini rastejo podporne rastline, denimo ognjič, tagetes in kapucinka, ki odganja bolezni in škodljivce. Od bolezni jo lahko napadeta plesen ali pesna listna pegavost, v tem primeru obolele liste odrežemo, po potrebi pa rastline poškropimo z naravnimi pripravki. Med škodljivci jo imajo rade listne uši in polži.
Lahko jo sejemo tudi v vrstah, v tem primeru naj bo medvrstna razdalja 40 centimetrov, med posameznimi rastlinami pa od 20 do 30 centimetrov. Če je setev pregosta, mlade rastline redčimo in jih bodisi presadimo na drugo mesto, če jih je na vrtu dovolj, pa porabimo v kuhinji. Sicer pa bo jesenska setev nekaj pridelka dala že pred zimo, rastline bodo brez težav tudi prezimile. Najbolje, da jih zaščitimo z vrtnarsko kopreno ali slamo, lahko pa naredimo tudi tunel. Ko se otopli, zaščito odstranimo in blitva bo začela spet poganjati liste.
