Na vrtu: najboljši so naravni sovražniki
Tako kot se v poletnih mesecih bohotijo zelenjadnice na vrtu, pospešeno raste tudi plevel in rastline napadajo škodljivci. Ena najpomembnejših nalog, ki jih imamo poleti, poleg zagotavljanja zadostne količine vode, seveda, je zato redno odstranjevanje nadležnih rastlin, ki tistim, ki smo jih posadili, odžirajo prostor, hranila in svetlobo. Od vremenskih razmer pa je odvisno tudi, katere živali se bodo preveč namnožile na vrtičkih in si postregle z našo zelenjavo.
Obilo dežja prija polžem, ki so ponekod tako resna nadloga, da mnogi nad vrtičkom obupajo. Skorajda edina res učinkovita metoda, kako se jih znebiti, je namreč fizično odstranjevanje, kar pa je, če nimamo rac, ki se s polži prehranjujejo, zahtevno in dolgotrajno. Preženemo jih lahko tako, da gredice obdamo z rečmi, ki jih bodo bodle in jih zato ne bodo mogli preplezati, denimo zastirko iz slame, zdrobljenimi jajčnimi lupinami, peskom in podobnim. Nekateri svetujejo past za polže, ki jo naredimo tako, da v zemljo do roba zakopljemo večjo posodo in jo napolnimo s pivom, ki bo polže privabilo, nato pa se bodo utopili. Obstaja seveda tudi poseben strup, na voljo je v vrtnarijah in specializiranih prodajalnah, a pri vrtičkih, kjer gojimo zelenjavo zgolj za osebno uporabo, polžev pa je veliko, se večinoma ne izplača, saj se lahko zgodi, da bomo samo za strup zapravili veliko preveč.
Edini res učinkovit način, da se znebimo polžev, je fizično odstranjevanje.
Edini učinkovit način
V vročih in suhih poletjih pa zelenjavi grozijo listne uši. Na srečo imajo te veliko naravnih sovražnikov, zato se potrudimo, da jih privabimo v bližino vrta. Med njimi so pikapolonice, netopirji, tudi manjše ptice, ki jih bodo z veseljem pozobali. Živali v naravi, tudi v vrtu, pogosto skrbijo za naravno ravnovesje, denimo bramor in strune. Seveda si ne želimo nobenega od teh, a žal je tako, da se bramor prehranjuje s strunami, če uničimo prvega, se bodo močno namnožile strune, če pa v vrtu strun nimamo, najverjetneje tudi bramor ne bo prišel. Strune lahko poskusimo odgnati tako, da na gredice posadimo ajdo. Njena stebla so namreč votla, ko se bo struna vanje zavrtala, pa se bo ujela v kaveljce med členki.
Veliko sivih las vrtičkarjem povzroča tudi voluhar. Nekateri svetujejo, da v zemljo zakopljemo polovico steklenice, ko bo skoznjo pihal veter, bo nastal zvok, ki naj bi voluharja motil in pregnal, a te mišim podobne živali so strašno družabne in tudi hrupa se hitro navadijo, zato omenjena metoda ne deluje vedno. Bolj učinkovito je, da na vrt zakopljemo denimo ovčjo volno, ki je odlično gnojilo, voluharji pa njenega vonja ne marajo. Prav tako ne marajo vonja česna, orehovih in bezgovih listov ter sardel. A edini resnično učinkovit način, kako se znebiti voluharja, je, da na vrt privabimo katerega od njegovih sovražnikov, denimo kače, podlasice in kune.
Zato pazimo
Obilica dežja poleti povzroča težave predvsem na paradižniku, saj ga lahko napade plesen, ki bo najprej uničila rastlino in na koncu še plod. Zato pazimo, da se listi ne dotikajo mokrih tal, najbolje, da spodnje porežemo, razredčimo pa tudi preostale, da bo zrak lahko neovirano krožil. Po močnejši nevihti ali vetru preverimo, ali se je rastlina prevrnila, in jo čim prej poberemo; če bo predolgo ležala na vlažni zemlji, jo lahko prav tako napade plesen. Če se to zgodi, je s paradižnikom pravzaprav konec, lahko le še izpulimo rastlino in jo zažgemo, le tako bomo namreč preprečili, da bi se plesen širila še na druge rastline.
V mokrem poletju paradižniku grozi plesen.
