To so zaželeni gostje na vrtu (FOTO)
Vsak pravi vrtnar je na svojem vrtu vesel deževnikov, saj dejstvo, da so v prsti, pomeni, da je ta zdrava in rodovitna, hkrati te živali na različne načine koristijo vsemu, kar na vrtu raste. In obratno: če v zemlji deževnikov ni, posajene rastline ne uspevajo najbolje.
Čim redkeje obračajte zemljo.
Deževniki so pomemben člen v nastajanju rodovitne prsti, saj razgrajujejo odmrle rastline in jih spreminjajo v hranljive snovi – nujno potrebne za vse, kar je posajeno na gredicah. Ob tem s premikanjem pod površjem hranljive snovi prenašajo na različne predele, kar pomeni, da so te dostopnejše za posevke, ko ustvarjajo rove, rahljajo substrat, ta je zato bolj zračen in rastline lažje oblikujejo zdrave korenine. Ustvarijo se nekakšni zračni žepi s kisikom, predorčki pomagajo zemlji zadržati več vode in delujejo kot izolacija: kadar je zrak vroč, tla lažje ostanejo hladna.
Koristni so tudi njihovi iztrebki; so odlično gnojilo za rastline, kajti vsebujejo veliko dušika, fosforja, kalija in magnezija, štiri najpomembnejše elemente za dobro rast. Po njihovi zaslugi je v prsti tudi več dobrih bakterij, ki koristijo posevkom.
Povečajmo njihovo število
Če bi radi povečali populacijo deževnikov na vrtu, jih hranite s hrano, ki jo imajo radi: s pokošeno travo, listjem, domačim kompostom, hlevskim gnojem. V naravno pognojeni zemlji je na kvadratni meter okoli 200 deževnikov, ki v enem letu proizvedejo za 70-krat več koristnih izločkov, kot tehtajo sami.
Umetna gnojila so dobra za rastline, ne pa tudi za deževnike.
Umetna gnojila so sicer idealna za rastline, ne pa tudi za deževnike. Ti imajo radi koruzno moko: malce je lahko posujete po površini gredic, vendar ne pretiravajte s količino. Priporočljivo je takole: po zemlji posujte malo koruzne moke, rahlo premešajte, da pride v zgornje centimetre, in tla poškropite z vodo. Po približno enem mesecu se bodo ustvarile idealne razmere za razmnoževanje deževnikov. Vsaka dva tedna ponovite postopek, da bi se populacija ohranila.
Če imate na vrtu enoletnice, jeseni ne odstranjujte njihovih korenin, temveč samo porežite stebla, korenine naj ostanejo hrana za deževnike. Priporočljivo je kolobarjenje, pred zimo vrt prekrijte z ostanki rastlin in listjem, tako bo v prst prišlo več hranljivih snovi. Zastirka podlagi omogoča zadrževanje vlage – deževniki jo obožujejo, poleg tega preprečuje, da bi se zemlja preveč shladila, največ koristnih živalic namreč pogine v mrzlem okolju. Vedeti je treba, da jim najbolj odgovarja prst z vrednostjo pH med 6 in 7.
Kaj jim škoduje
Na vrtu se izogibajte uporabi pesticidov, fungicidov in komercialnih gnojil, saj deževniki snovi iz njih vpijajo skozi kožo in jim škodujejo. Čim redkeje obračajte zemljo. Kovinsko, sploh strojno orodje lahko usodno poškoduje deževnike, poleg tega z obračanjem nekateri ostanejo na površini in so lahek plen za ptice ali druge živali, ki se z njimi hranijo. Z obračanjem in pogostim prekopavanjem se prst hitreje suši, česar deževniki ne marajo. Manj kot se posega v njihovo naravno okolje, lažje živijo po svoje in skrbijo za naš boljši pridelek.
