Nad plesen z zračenjem
Plesen je zagrenila življenje že marsikomu. Primer: naš bralec živi v mansardnem stanovanju, ki je bilo leta 2017 popolnoma obnovljeno. Kljub temu da je večstanovanjski blok že kmalu zatem dobil tudi novo fasado, so se začele težave z vlago.
Pojavljati so se začele resda samo v spalnici, kjer je strop obložen z mavčnimi ploščami, streha pa je bila izolirana z desetimi centimetri steklene volne. Nič ni pomagalo: plesen se je prvič pojavila že leto po prenovi, in sicer v vogalu poleg okna. Sanacije so se še tisto pomlad lotili s fungicidom, a kaj, ko se je madež pojavil tudi na steni, nato pa še v drugem zgornjem kotu ob zunanji steni. V drugih prostorih nimajo težav z vlago, tudi v kopalnici ne. Zavedajo se, da je vsakoletna sanacija plesnivih kotov le začasna rešitev, zato so že pred časom povprašali strokovnjake, na kakšen način in s katerimi ukrepi bi se učinkovito znebili te nadloge.
Na Gradbenem inštitutu ZRMK so jim odgovorili, da je nastanek plesni navadno povezan z mikroklimatskimi razmerami v prostoru, torej s temperaturo in relativno vlažnostjo notranjega zraka oziroma s toplotnimi mostovi. Včasih težave povzroča že kombinacija obeh dejavnikov. »Praviloma je plesen posledica ponavljajoče se površinske kondenzacije vodne pare na hladnih površinah konstrukcij,« so jim obrazložili. Izvedeli so, da lahko na mikroklimatske razmere vplivajo že z ogrevanjem in prezračevanjem prostorov, da pa pri morebitnih toplotnih mostovih vse le ni tako preprosto.
Pametno prezračevanje
Eden od pomembnejših dejavnikov za ugodne bivalne razmere v prostoru je namreč ustrezna relativna vlažnost. Po priporočilih stroke bi morala biti ta za običajne bivalne prostore od 40- do 60-odstotna. Občasno kratkotrajnejše povišanje relativne vlažnosti nad temi vrednostmi ne bi smelo biti problematično, če prostor še pravi čas prezračimo. Preden pa bi v omenjeni spalnici znižali temperaturo oziroma v nočnem času zmanjšali ogrevanje, bi morali najprej obvezno in temeljito prezračiti prostor. In šele nato bi lahko znižali temperaturo. Sledil je še nasvet: prostori, v katerih je temperatura nižja, naj bodo ločeni od prostorov z višjo temperaturo, le tako lahko vodni pari oziroma vlažnemu zraku preprečimo pot vanje.
Marsikdo namreč napačno zrači tudi tako, da odpre vrata proti sosednjim prostorom. S tem pa si lahko nakoplje zgolj same težave. Prezračevanje pomeni namreč dovajanje zunanjega zraka v stanovanje ob hkratnem odvajanju notranjega zraka v zunanjost. Izmenjava zraka med posameznimi prostori, ob zaprtih oknih, pa ni prezračevanje, s takšnim početjem zgolj prerazporedimo zračno vlago znotraj stanovanja. In težave so na dlani.
Z rednim zračenjem bomo ne nazadnje zmanjšali tudi količino toksinov v zraku in dom napolnili s kisikom, to pa bo prispevalo k veliko boljšemu počutju in koncentraciji. Vedeti je treba, da človek z bivanjem v zaprtih prostorih samo z dihanjem in vsakodnevnimi opravili proizvede do šest litrov vode na dan. Ker tudi med spanjem izgubimo približno četrt litra vode, je prezračevanje spalnih prostorov še toliko pomembnejše.
Plesen v slabo izoliranem prostoru se rada razrašča po talnih vogalih stavbe.
Najpreprostejša rešitev za odstranitev plesni bi se zato glasila takole: najprej na okuženo površino s čopičem ali razpršilom nanesemo sredstvo za odstranjevanje plesni; ko se površina posuši, s sirkovo krtačo ali lopatico odstranimo plesen, okuženo površino pa očistimo še z mokro krpo; ko se posuši, jo še prebarvajmo, in sicer z barvo, ki preprečuje ponoven nastanek plesni.
Ključ do popolne rešitve težav s plesnijo pa je vendarle v odpravi osnovnih vzrokov za navlaževanje. Najprej bi bilo zato treba zmanjšati obremenitev prostora z vlago. Kot ena izmed rešitev se ponuja vgradnja samostojne naprave za stalno nadzorovano prezračevanje z vračanjem toplote iztočnega zraka (rekuperacijo). Kar pa seveda ni poceni.
Človek v zaprtih prostorih samo z dihanjem in vsakodnevnimi opravili proizvede do 6 litrov vode na dan.
