Nadzvočne

Letalo overture podjetja Boom Supersonic iz Denverja v ameriški zvezni državi Kolorado bi bilo po tehničnih podatkih z njihove spletne strani dolgo 62 metrov, imelo bi od 65 do 88 sedežev, potovalo bi s hitrostjo več kot 2000 km/h in s tem za približno polovico skrajšalo sedanji potovalni čas. Letelo naj bi na višini 18 kilometrov, doseg bi znašal okoli 7800 kilometrov.

»Ali nam ne bo uspelo ali pa bomo spremenili svet,« je izvršni direktor Booma Supersonica Blake Scholl že precej dolgo tega dejal v videopogovoru za televizijsko postajo CNN. Po njegovem mnenju je trenutno stanje v povezavi s pandemijo njihovemu načrtu namenilo nepričakovan bonus. Letalske družbe so morale zmanjšati flote in se v nekaterih primerih odločiti za zgodnje upokojevanje širokotrupnih letal, kot sta boeing 777 in airbus A380. Ko se bodo stvari vrnile v normalno stanje, bo po mnenju Scholla priložnost, da oblikujejo nove flote, tudi z nadzvočnimi letali.

Komaj 39-letni Scholl trdi, da so njihove sanje leteti na 500 ciljev na razdalji, ki bi jo premagali v štirih do petih urah, za ceno 100 dolarjev – kar se zdi res sanjsko. No, vse skupaj bi le moralo biti kaj ceneje od super prestižne vožnje s concordom, ki je lahko s povratnim letom stala tudi 10.000 evrov. Overture je po uvodnih računalniških animacijah precej podoben concordu. Concorde ima sicer rekord najhitrejšega čezoceanskega poleta potniškega letala: leta 1996 je od New Yorka do Londona potreboval 2 uri, 52 minut in 59 sekund.

Legendarno letalo, ki je bilo skupni projekt Britancev in Francozov, so začeli uporabljati leta 1976, leta 2003, tri leta po katastrofalni nesreči na pariškem letališču, pa so ga umaknili iz prometa – družbi British Airways in Air France sta kot vzrok navedli premajhno zanimanje potnikov in previsoke stroške vzdrževanja. V uporabi je bilo 14 primerkov.
 

Težava hrupa in porabe

Concorde je bil ob občudovanju njegove elegantne pojave po drugi strani predmet kritik, da je prehrupen in požrešen, bil je trn v peti okoljevarstvenikov. Pri Financial Timesu so v prispevku o letalu overture Concorde se vrača z Boomom, če lahko prenesemo njegove stroške navedli simulacijo in analizo okoljske organizacije International Council for Clean Transportation (ICCT) iz leta 2019, kako bi bilo, če bi imeli leta 2035 v prometu 2000 nadzvočnih potniških letal. Po oceni ICCT bi to pomenilo 5000 tovrstnih poletov na dan na 16 najprometnejših letališč po svetu, največ bi jih imel londonski Heathrow, okoli 330. Območje letališč, na katerem bi bil močno povečan hrup, bi se razširilo, govorili so o dodatnem letnem izpustu ogljikovega dioksida v približno tolikšnem obsegu, kot so ga leta 2017 v zrak izpustile celotne flote letal treh velikih ameriških letalskih družb.

Snovalci overtura trdijo, da zdaj ne govorimo več o tehniki concorda iz 60. let 20. stoletja, da se bodo pri njegovi gradnji namesto aluminija v veliki meri uporabljala ogljikova vlakna, v iskanju čim boljše aerodinamike pa namesto dragih testiranj v zračnih tunelih uporabljajo računalniške simulacije. Dodajajo, da gre tudi za drugačno pripravo motorjev.

Schollova skupina je lansko jesen pripravila manjši prototip XB-1 (v velikosti tretjine načrtovanega potniškega letala), ki naj bi prvič poletel prihodnje leto, potem bi dokončali smernice letala v polni velikosti, prihodnje leto naj bi že imeli tovarno, leta 2026 bi šel overture v proizvodnjo, leta 2029 pa v uporabo.
 

Težave zagonskih podjetij

Kot je v sporočilu za javnost v začetku meseca zapisala ameriška letalska družba United Airlines, so jih 15 naročili vnaprej, in dodali, da jih bodo še 35, če bodo uspešno izpolnjene varnostne in okoljske zahteve. Scholl je imel marca govor pred ameriškim kongresom in ob poudarjanju potrebe po novih možnostih hitrega potovanja in stikov med ljudmi ter posla poudaril, da je to mogoče le, če takšno smer podpre tudi oblast.



Kot piše FlightGlobal, je šel doslej ameriški javni denar za ta namene le prek vesoljske agencije Nasa, ki skupaj z Lockheed Martinom vodi projekt X-59; cilj tega je letalo, ki bi s pomočjo oblike zmanjšalo problem poka pri prebitju zvočnega zidu. Mimogrede, ko je ameriški predsednik Joe Biden spomladi predstavil orjaški projekt prenove ameriške infrastrukture, je omenil tudi nadzvočna letala.

Schollovo podjetje je zagonsko, nastalo je leta 2016, 39-letni računalniški inženir in letalski navdušenec v svojih izjavah rad navaja Teslo in pot tega podjetja. Ob tem nam pride na misel tudi vrsta drugih startupov s področja transporta (avtomobilizma) – ki so veliko obetali in, kot so zatrjevali, imeli tudi naročila, a čeprav je pogon manj zapleten kot pri letalih, stvari pri marsikom ne tečejo gladko.

Tudi na področju letal je ameriški velikan Boeing, ki ima veliko več sredstev, že pred časom opustil načrt nadzvočnega letala sonic cruiser, maja letos pa je propadel projekt ameriške družbe Aerion, ki bi izdelovala nadzvočna poslovna letala. Menda so imeli podporo prav Boeinga, a jim je vseeno zmanjkalo denarja.
 

Še kdo, ki je aktiven v tej smeri?

Lani je družba Virgin Galactic, ki se sicer ukvarja z vesoljskimi poleti, napovedala, da želi pripraviti nadzvočno potniško letalo, in podpisala namero o sodelovanju s proizvajalcem letalskih motorjev Rolls-Royce PLC. Osnovna zamisel je letalo za 9–16 potnikov, ki bi lahko doseglo trikrat večjo hitrost od zvočne. Tudi v ZDA se najde še katero ime, povezano s tem.



Kot je nedavno poročala agencija Nikkei Asia, je tudi japonska agencija za raziskovanje vesolja Jaxa letalski industriji predlagala, naj se ukvarjajo z razvojem nadzvočnega prometa. Skupaj s podjetji Mitsubishi Heavy Industries, Kawasaki Heavy Industries in Subaru naj bi do konca desetletja razvili nadzvočno letalo, pri čemer napovedujejo močno zmanjšanje porabe in hrupa.

Kakor koli, naj bodo sanje takšne ali drugačne, za overture je do leta 2029 še nekaj časa.