Naj bo divje in pisano

Nova sezona pomeni nove smernice, tudi glede vrtnih zasaditev. Kot smo že pisali, bodo letos najbolj modni divji vrtovi, ki bodo dajali vtis neurejenosti oziroma stanja, kakršno je v naravi, brez pretirano urejenih gredic in umetelno obrezanih grmičkov, skladne s tem pa so tudi pomladne vrtne zasaditve, ki poleg letos zelo priljubljenega travniškega cvetja ohranjajo nekatere pomladne klasike. Ne smejo manjkati mačehe, te so med prvimi cvetlicami, ki spomladi obarvajo vrtove. Letos bo prav vseeno, katero barvo izberemo, čim bolj pisano, tem bolje. V mačehah lahko uživajo tudi tisti, ki imajo na voljo le balkon, saj so enako čudovito kot na gredicah videti v visečih loncih pod stropom ali na balkonski ograji. Za še več barve bodo poskrbele trobentice, ki jih je tudi v naravi spomladi polno, zato se bodo odlično podale k letošnji temi divjih travnikov.

Letos se vrača tudi agapant, afriška lilija, nekateri jo poznajo tudi kot rožo ljubezni. Bila je priljubljena rastlina naših babic, nato pa je kar nekako utonila v pozabo. Agapantov cvet malce spominja na cvet divjega česna, le da je večji in večinoma moder, čeprav obstajajo tudi bele vrste. Rad ima sončno lego ter rodovitna in zračna tla. Priljubljen je tudi zato, ker s svojimi cvetovi vrtove krasi zelo dolgo, vse poletje in tja do konca jeseni. Agapant je letos priljubljen, ker se odlično razume z rdečelistnim novozelandskim šašem, baklastimi lilijami in pritlikavimi kanami, s kombinacijo teh rastlin pa bomo na vrtičku ustvarili čudovito divjo oazo.



Pomlad si težko predstavljamo brez omamno dišečega španskega bezga, ki ga je ena od britanskih vrtnarskih revij označila kar za rastlino letošnjega leta. Kljub svojemu imenu izvira prav z Balkanskega polotoka, od koder so ga ljudje ponesli na vse konce sveta, še posebno priljubljen pa je v Evropi in Severni Ameriki, kjer raste tako v divjini kot na vrtovih. Letos bo zelo priljubljen tudi ruj. Ima čudovite liste, ki se jeseni obarvajo škrlatno rdeče, a je v glavnem občudovan zaradi svojih puhastih cvetov. Pravzaprav gre za socvetja, v katera se združuje veliko komaj vidnih cvetkov. Na Krasu uspeva tudi v divjini, če ga želimo posaditi na vrt v katerem drugem delu države, pa ga bo treba pozimi, če bodo grozile zelo nizke temperature, zaščititi. Uspeva na sončni ali deloma senčni legi in v rodovitni zemlji, če ne mara mraza, pa dobro prenaša sušo in vročino.



Da ne bodo vrtovi prijetni le na pogled, temveč tudi koristni, strokovnjaki letos kot zelo modno izpostavljajo mešanje cvetja in dišavnic. Tako ne bo nič narobe, če sredi cvetlične grede zasadimo grmiček timijana ali origana, bazilike ali rožmarina. Balkoni se bodo letos, če se še niso, spremenili v vrtičke, saj bodo zaželeni lonci in lončki češnjevih paradižnikov, tudi kakšne bučke, če je le prostor, pa paprike, korenja, feferonov in seveda dišavnic. Obesimo jih na ograje in strop, postavimo na tla ali na mizo ... Letos pri balkonskih vrtičkih bolj kot kar koli drugega velja rek, da od viška glava ne boli.