Naj zažari in zacveti v vseh možnih barvah

Velika noč velja za najpomembnejši krščanski praznik, saj na ta dan kristjani po vsem svetu praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. To tradicionalno proslavijo s simbolično izbiro hrane, med drugim jedo šunko oziroma druge suhomesnate izdelke, pisanice in hren ter potico in druge sladke dobrote. Velika noč je tudi praznik upanja in veselja, zato se v tem času radi obdamo s pisanim cvetjem in živahnimi barvami. Če ob običajnih dnevih pazimo, da so pogrinjki in dekoracije čim bolj skladni, za veliko noč velja prav nasprotno. Zdaj si lahko damo duška ter na živo rumen prt položimo kričeče zelene prtiče ter dodamo še kakšen rožnat in moder dodatek.

Barve dokazano vplivajo na razpoloženje, in če kdaj, je v tem težkem obdobju, ko smo izolirani od prijateljev in družinskih članov, čas, da v življenje vnesemo nekaj barv in veselja. To najlažje storimo s cvetjem, ki bo še dodatno pričaralo nasmeh na ustnice. Ker pa so cvetličarne zaprte, se ponj odpravimo kar na domači vrt ali za kakšno cvetlico poprosimo prijazno sosedo. Da bi s cvetjem okrasili praznično mizo, ga pravzaprav sploh ni treba trgati. Enostavno izkopljemo nekaj narcis, tulipanov ali hijacint ter jih prestavimo v ličen cvetlični lonček in ga po želji okrasimo z barvno pentljo, vse skupaj pa postavimo na mizo. Zemljo lahko zakrijemo z mahom, ki ga naberemo v bližnjem gozdu, in dodamo še kakšno cvetočo vejico. Enako lahko okrasimo zunanje površine, najlepše pri tovrstnih cvetličnih dekoracijah pa je, da bomo cvetje, ko bo praznikov konec, lahko zakopali nazaj v zemljo ter ga še dolgo občudovali.

Ker je pomlad letos pohitela, čeprav jo je nato prekinilo par dni, ki so bili temperaturno bolj zimski, je pohitelo pomladno cvetje. Zvončki, teloh, vijolice in trobentice so v glavnem že odcveteli, tudi forzicije so večinoma že odvrgle cvetove, čeprav bi bile njene vejice dobrodošla popestritev velikonočnega šopka ali dekoracije. Forzicija je s svojimi živo rumenimi cvetovi simbol upanja in prav tega zdaj še kako potrebujemo. Se pa po vrtovih še najdejo hijacinte, tulipani in narcise. Tudi slednje razveseljujejo s sončno rumenimi cvetovi, simbolizirajo pa prebujenje in vnovično rojstvo kot velika noč sama. Tulipani po drugi strani predstavljajo ljubezen: rdeči pravo in globoko, rumeni neuslišano, beli čisto. Svoj pomen imajo tudi hijacinte – odkritost, stabilnost, previdnost in duševni mir. Ime so dobile po grškem mladcu Hijacintu, ki sta ga, tako pravi legenda, oboževala tako grški bog sonca Apolon kot bog zahodnega vetra Zefir. Oba sta se potegovala za njegovo pozornost in nekega dne, ko je Apolon Hijacinta učil metati disk, je ljubosumni Zefir močno pihnil in disk je priletel mladcu v glavo ter ga ubil. Iz zemlje, ki jo je omočila Hijacintova kri, je zrasla čudovita cvetlica in Apolon jo je poimenoval hijacinta.