NAJ KAMP ADRIA
Najboljši večji kampi so na Gorenjskem
Na prvih treh mestih dva blejska in Šobec Sezono reševali domači gosti, velik upad Nizozemcev.
Odpri galerijo
Med manjšimi je najboljši kamp Koren iz Kobarida. FOTOGRAFIJE: Avtokampi.si
Spletni kamping portal avtokampi.si je v izboru za naj kamp Adria podelil nagrade najboljšim kampom v Sloveniji in na Hrvaškem za sezono 2020. V slovenskih kampih so domači gostje ustvarili 61 odstotkov več prenočitev kot lani.
Izbor naj kamp Adria poteka pod pokroviteljstvom podjetja Adria Dom, ki je največji proizvajalec mobilnih hišic in glamping šotorov v regiji. Obiskovalci spletne strani avtokampi.si so lahko od julija glasovali za najboljše kamping lokacije.
Prvo mesto med večjimi kampi so gostje podelili kampu Bled, kjer so v zadnjih letih veliko investirali v ureditev parcel in prenovo sanitarij. Na drugem mestu je River Camping Bled, kjer so junija zaključili vsa dela in z odprtjem obogatili ponudbo gorenjskih kampov. Na tretjem je Šobec, ki je največji kamp pri nas. Zanimivo: prva tri mesta med večjimi kampi so osvojili trije gorenjski, ki so si neverjetno blizu.
Med manjšimi je najboljši kamp Koren iz Kobarida, kjer so uredili nove lesene hiške, gre pa za najbolj ekološki kamp pri nas. Sledita kampa Polje pri Dolenjskih Toplicah in letos odprt kamp David iz Vipavske doline.
Nagrada za najlepše urejeno naselje mobilnih hišic pa letos ne gre na Hrvaško. River Camping Bled je navdušil goste z modernimi hišicami slovenskega proizvajalca Adria in osvojil prvo mesto. Sledijo mobilne hišice v kampu Krk Premium in kampu Aminess Maravea Resort v Novigradu.
V kategoriji najboljši glamping resort je prvo mesto osvojil Glamping Garden Village Bled, ki navdušuje s spanjem v drevesnih hišicah in glamping šotorih, ponudbo pa dopolnjuje odlična kulinarika v restavraciji znotraj glampinga. Na drugem mestu je vinski glamping Chateau Ramšak iz Maribora, ki so ga uredili sredi vinogradov, na tretjem pa Glamping Olimia Adria Village.
Urejena postajališča za avtodome omogočajo kratke postanke popotnikom, veliko pa je tudi domačih avtodomarjev, ki so letos še bolj množično spoznavali Slovenijo. Največ glasov je dobil PZA Rogla, ki je zaradi možnosti smučanja priljubljen pozimi, poleti pa ga obiščejo ljubitelji pohodništva in kolesarjenja. Na drugo mesto se je uvrstil PZA Koper in na tretje prenovljeno postajališče v Kostanjevici na Krki.
Slovenske kampe so po marčnem zaprtju odprli šele konec maja. Uvedba turističnih bonov in želja po preživetju počitnic v naravi sta vzroka, da so Slovenci rešili domačo sezono in do konca septembra ustvarili 841.000 prenočitev. Glede na prejšnjo sezono je to za kar 61 odstotkov več. Občutno manj pa je bilo nizozemskih gostov, ki večji del poletja niso smeli bivati pri nas, zato je skupno število prenočitev v kampih manjše za 28 odstotkov.
Hrvaški kampi sicer beležijo slabšo sezono v primerjavi z lansko, ki je posledica zapiranja evropskih meja. Skupno beležijo kar 52 odstotkov manj prenočitev. Slovenski gostje so v kampih ob Jadranu ustvarili nekaj več kot dva milijona prenočitev, kar je 30 odstotkov manj kot lani. Največ Slovencev je kampiralo v Istri in Kvarnerju, med kraji pa so bili najbolj priljubljeni Medulin, Mali Lošinj in Novalja.
Še nekaj statistike. Po podatkih spletne strani avtokampi.si je v Sloveniji 114 kampov, medtem ko jih je skupaj na območju nekdanje Jugoslavije kar 551. Pri nas je 55 takih, ki ležijo ob reki ali jezeru, štirje pa so ob morju. Imamo celo tri, ki so primerni za nudiste. Poleg tega imamo 18 kampov z zunanjim bazenom, v 59 pa se bodo dobro počutili ljubitelji kolesarjenja.
V 53 kampih bodo na svoj račun prišli ljubitelji pohodništva, šest pa jih leži blizu smučišča. Kar 23 kampov ali petina vseh leži blizu mesta. Kampov z odlično senco je 26, prav toliko pa imamo celoletnih možnih lokacij za kampiranje. V kampih niso pozabili na ljubitelje psov, saj je takih 19.
V zadnjih letih je vse več zanimanja za glamping – slovenskega izraza še nimamo –, vendar je tovrstna oblika dopustovanja po navadi dražja kot običajno kampiranje. V Sloveniji imamo uradno kar 52 glampingov, kjer so obiskovalcem na voljo hišice ali pa urejeni šotori, mnogi pa se povezujejo z obstoječimi avtokampi. Na spletni strani, ki se ukvarja s kampiranjem in preostalo tovrstno ponudbo, so zabeležili še 17 lokacij, kjer so na voljo mobilne hišice.
Kot kažejo podatki, je pri nas zelo razvito avtodomarstvo, saj imamo v Sloveniji urejenih kar 106 postajališč za avtodome (PZA). Slaba polovica (47) jih je blizu mesta, 20 pa v bližini restavracije. Šest PZA je v termah, pet blizu smučišča in 10 na kmetiji.
Glamping Olimia Adria Village
Spanje v drevesnih hišicah
Prvo mesto med večjimi kampi so gostje podelili kampu Bled, kjer so v zadnjih letih veliko investirali v ureditev parcel in prenovo sanitarij. Na drugem mestu je River Camping Bled, kjer so junija zaključili vsa dela in z odprtjem obogatili ponudbo gorenjskih kampov. Na tretjem je Šobec, ki je največji kamp pri nas. Zanimivo: prva tri mesta med večjimi kampi so osvojili trije gorenjski, ki so si neverjetno blizu.
Med manjšimi je najboljši kamp Koren iz Kobarida, kjer so uredili nove lesene hiške, gre pa za najbolj ekološki kamp pri nas. Sledita kampa Polje pri Dolenjskih Toplicah in letos odprt kamp David iz Vipavske doline.
Nagrada za najlepše urejeno naselje mobilnih hišic pa letos ne gre na Hrvaško. River Camping Bled je navdušil goste z modernimi hišicami slovenskega proizvajalca Adria in osvojil prvo mesto. Sledijo mobilne hišice v kampu Krk Premium in kampu Aminess Maravea Resort v Novigradu.
Kamp Polje pri Dolenjskih Toplicah
Odprli so jih konec maja
Urejena postajališča za avtodome omogočajo kratke postanke popotnikom, veliko pa je tudi domačih avtodomarjev, ki so letos še bolj množično spoznavali Slovenijo. Največ glasov je dobil PZA Rogla, ki je zaradi možnosti smučanja priljubljen pozimi, poleti pa ga obiščejo ljubitelji pohodništva in kolesarjenja. Na drugo mesto se je uvrstil PZA Koper in na tretje prenovljeno postajališče v Kostanjevici na Krki.
Slovenske kampe so po marčnem zaprtju odprli šele konec maja. Uvedba turističnih bonov in želja po preživetju počitnic v naravi sta vzroka, da so Slovenci rešili domačo sezono in do konca septembra ustvarili 841.000 prenočitev. Glede na prejšnjo sezono je to za kar 61 odstotkov več. Občutno manj pa je bilo nizozemskih gostov, ki večji del poletja niso smeli bivati pri nas, zato je skupno število prenočitev v kampih manjše za 28 odstotkov.
V kampu Koren iz Kobarida so uredili nove lesene hiške, gre pa za najbolj ekološki kamp pri nas.
Hrvaški kampi sicer beležijo slabšo sezono v primerjavi z lansko, ki je posledica zapiranja evropskih meja. Skupno beležijo kar 52 odstotkov manj prenočitev. Slovenski gostje so v kampih ob Jadranu ustvarili nekaj več kot dva milijona prenočitev, kar je 30 odstotkov manj kot lani. Največ Slovencev je kampiralo v Istri in Kvarnerju, med kraji pa so bili najbolj priljubljeni Medulin, Mali Lošinj in Novalja.
Tudi trije nudistični
Še nekaj statistike. Po podatkih spletne strani avtokampi.si je v Sloveniji 114 kampov, medtem ko jih je skupaj na območju nekdanje Jugoslavije kar 551. Pri nas je 55 takih, ki ležijo ob reki ali jezeru, štirje pa so ob morju. Imamo celo tri, ki so primerni za nudiste. Poleg tega imamo 18 kampov z zunanjim bazenom, v 59 pa se bodo dobro počutili ljubitelji kolesarjenja.
V 53 kampih bodo na svoj račun prišli ljubitelji pohodništva, šest pa jih leži blizu smučišča. Kar 23 kampov ali petina vseh leži blizu mesta. Kampov z odlično senco je 26, prav toliko pa imamo celoletnih možnih lokacij za kampiranje. V kampih niso pozabili na ljubitelje psov, saj je takih 19.
114114 kampov je v Sloveniji.
V zadnjih letih je vse več zanimanja za glamping – slovenskega izraza še nimamo –, vendar je tovrstna oblika dopustovanja po navadi dražja kot običajno kampiranje. V Sloveniji imamo uradno kar 52 glampingov, kjer so obiskovalcem na voljo hišice ali pa urejeni šotori, mnogi pa se povezujejo z obstoječimi avtokampi. Na spletni strani, ki se ukvarja s kampiranjem in preostalo tovrstno ponudbo, so zabeležili še 17 lokacij, kjer so na voljo mobilne hišice.
Kot kažejo podatki, je pri nas zelo razvito avtodomarstvo, saj imamo v Sloveniji urejenih kar 106 postajališč za avtodome (PZA). Slaba polovica (47) jih je blizu mesta, 20 pa v bližini restavracije. Šest PZA je v termah, pet blizu smučišča in 10 na kmetiji.
