VRT
Najeti vrtički za mestne vrtnarje
Pomembno je, da ima vrt urejeno infrastrukturo, nujna je voda, dobrodošla je tudi lopa, kamor bomo spravili orodje in druge pripomočke.
Odpri galerijo
Urbano vrtnarjenje je v zadnjih letih v precejšnjem vzponu, možnosti za najem kosa zemlje v mestu pa precej omejene. Če imamo srečo, dobimo vrtiček od mestne oblasti, vedeti pa je treba, da je, vsaj v večjih mestih, povpraševanje po njih precej veliko. Prednost vrtičkov, katerih lastnik je mesto, je predvsem v tem, da so parcele praviloma urejene in imajo vso potrebno infrastrukturo, torej vodo in ponekod lope za spravilo orodja. Po večini so tudi cene najema zelo sprejemljive.
Če vrt najemamo, je fino, da ni oddaljen več kot deset ali petnajst minut, po možnosti s kolesom. Parcela z vrtovi naj bo komunalno opremljena, to pomeni, da ima lopo za orodje, vodovod in zbiralnike za vodo, idealno je, če je ograjena in zaklenjena, kar vsaj nekoliko ščiti pred morebitnimi nočnimi pobiralci pridelka. Dobro je tudi, da ima dostop za avtomobile, za primer, ko bo treba kaj večjega ali težjega pripeljati, na primer slamo za zastirko, kole za fižol in še kaj.
Če smo vrtnarski začetniki, se pri najemu vsekakor brzdajmo pri velikosti vrta. Za začetek bo dovolj 20 kvadratov, ki jih bomo dobro obdelali. Prazna zemlja ali še slabše polna plevela, ki nam ga ne bo uspelo ugnati, ne bo nič kaj dobra spodbuda za nadaljnje delo. Ko se bomo izmojstrili, poskusimo dobiti večji kos zemlje, recimo 50 kvadratov, ki bo dal dovolj pridelka za eno družino. Cene najema za manjši vrt v Ljubljani se gibljejo okoli 50 evrov na leto. Sliši se malo, vendar moramo k temu prišteti še stroške, ki jih bomo imeli z vrtom, na primer za nakup semen in sadik, gnojil, zaščitnih sredstev, orodja in še kaj se najde.
Seveda stroški odtehtajo doma pridelano zelenjavo, za kar pa se je seveda treba potruditi in vrtu nameniti veliko časa. Enkrat na teden ne bo dovolj, v tem primeru si je bolje poiskati drugo zaposlitev ali sprostitev, zelenjavo pa kupiti pri bližnjem kmetu.
V zadnjih letih so se ponekod organizirale tudi skupnosti urbanega vrtnarjenja, ki nastajajo na primer na opustelih mestnih zemljiščih. Ker pa so mestni vrtički takoj razgrabljeni, se bo najbrž treba ozreti po zasebnih zemljiščih. Ta lahko najdemo na nepremičninskih portalih, oglašujejo pa se tudi ustno, med sosedi in znanci. Preden z lastnikom sežemo v roke ali podpišemo pogodbo o najemu, dobro preverimo, v kaj se spuščamo. Še tako lepa in urejena parcela nam ne bo v veselje, če je predaleč od doma. Že tako se najeti vrt ne more primerjati s tistim ob domači hiši, kamor lahko stopimo v vsakem trenutku in nekaj malega pobrkljamo ali odrežemo glavo solate.
Če vrt najemamo, je fino, da ni oddaljen več kot deset ali petnajst minut, po možnosti s kolesom. Parcela z vrtovi naj bo komunalno opremljena, to pomeni, da ima lopo za orodje, vodovod in zbiralnike za vodo, idealno je, če je ograjena in zaklenjena, kar vsaj nekoliko ščiti pred morebitnimi nočnimi pobiralci pridelka. Dobro je tudi, da ima dostop za avtomobile, za primer, ko bo treba kaj večjega ali težjega pripeljati, na primer slamo za zastirko, kole za fižol in še kaj.
Še tako lepa in urejena parcela nam ne bo v veselje, če bo predaleč od doma.
Če smo vrtnarski začetniki, se pri najemu vsekakor brzdajmo pri velikosti vrta. Za začetek bo dovolj 20 kvadratov, ki jih bomo dobro obdelali. Prazna zemlja ali še slabše polna plevela, ki nam ga ne bo uspelo ugnati, ne bo nič kaj dobra spodbuda za nadaljnje delo. Ko se bomo izmojstrili, poskusimo dobiti večji kos zemlje, recimo 50 kvadratov, ki bo dal dovolj pridelka za eno družino. Cene najema za manjši vrt v Ljubljani se gibljejo okoli 50 evrov na leto. Sliši se malo, vendar moramo k temu prišteti še stroške, ki jih bomo imeli z vrtom, na primer za nakup semen in sadik, gnojil, zaščitnih sredstev, orodja in še kaj se najde.
Seveda stroški odtehtajo doma pridelano zelenjavo, za kar pa se je seveda treba potruditi in vrtu nameniti veliko časa. Enkrat na teden ne bo dovolj, v tem primeru si je bolje poiskati drugo zaposlitev ali sprostitev, zelenjavo pa kupiti pri bližnjem kmetu.