Najlažja čistilna akcija na svetu
Uradni dan digitalnega čiščenja je sicer 16. marec 2024, a ker se spremembe ne zgodijo čez noč, lahko začnemo z društvom čistiti (in oddajati rezultate) že kar takoj. Vsi do roka (16. marec do 16. ure) oddani podatki bodo upoštevani v letošnjem poročilu akcije.
»Digitalno je fizično. Digitalno ni zeleno. Digitalno Zemljo stane. Vsakič, ko prenesem e-pošto, prispevam h globalnemu segrevanju. Vsakič, ko tvitam, iščem, preverjam spletno stran, ustvarim onesnaženje. Digitalno je fizično. Ti podatkovni centri niso v oblaku.
Na kopnem so v ogromnih fizičnih zgradbah, polnih računalnikov, lačnih energije. Zdi se nevidno. Zdi se poceni in brezplačno. Ni. Digitalno Zemljo stane,« je nekoč rekel Gerry McGovern, ki organizacijam pomaga zmanjšati količino odpadnih podatkov z oblikovanjem preprostejših, lažjih in okolju prijaznejših spletnih mest in aplikacij.
Več izpustov, kot jih proizvede letalski promet
Čas je torej, da se digitalnega čiščenja lotimo tudi Slovenci. Vse informacije o tem, kako se lotiti, so na spletni strani digital.ocistimo.si. K pogovoru pa smo povabili Katjo Sreš, predsednico društva Ekologi brez meja, društva, ki je pred leti z akcijo Očistimo Slovenijo v skupni ideji združilo tisoče Slovencev, ki s(m)o pobirali smeti tudi na najbolj odročnih obronkih.
Po različnih ocenah naj bi digitalne tehnologije, z informacijsko tehnologijo in komunikacijskimi omrežji vred, prispevale štiri do pet odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov v 2023, njihov delež pa zraste za približno šest odstotkov na leto. To je že več izpustov, kot jih proizvede letalski promet.
Takrat, leta 2018, so v društvu zgolj slutili, da nam bodo v prihodnjih letih preglavice povzročali tudi nevidni odpadki v obliki datotek, aplikacij, e-sporočil in druge digitalne nesnage. Danes vemo, da kar 90 odstotkov digitalnih podatkov ne uporabljamo in do njih prve tri mesece po shranjevanju ne dostopamo več.
»Digitalni podatki so velik problem ravno zato, ker jih ne vidimo. Za to, da brskamo po spletu, gledamo posnetke, pošiljamo sporočila, fotografije, za vse to potrebujemo energijo. Za vse to potrebujemo strežnike, ki jih je treba nenehno hladiti. Vse to ustvarja velik ogljični odtis,« pove Katja Sreš.
»Po različnih ocenah naj bi digitalne tehnologije, z informacijsko tehnologijo in komunikacijskimi omrežji vred, prispevale štiri do pet odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov v 2023, njihov delež pa zraste za približno šest odstotkov na leto.
To je že več izpustov, kot jih proizvede letalski promet. Naša akcija ne pomeni, da digitalizaciji nasprotujemo, nikakor! Video klici so gotovo okolju bolj prijazni kot to, da se na sestanek vozimo na drug konec Slovenije. Ob tem pa se moramo zavedati, da obstaja precej načinov, kako tudi v tem digitalnem svetu biti bolj prijazen do okolja.«
Razviti okolju prijazne digitalne navade
Namen akcije pa ni le čiščenje, temveč razvoj okolju prijaznih digitalnih navad. Kakor je bolje preprečevati kot zdraviti, je bolje že v začetku preprečiti kopičenje digitalnih odpadkov, kot da bi se pozneje utapljali v podatkovnem breznu. Kar 70 odstotkov digitalnih odpadkov ustvarimo posamezniki.
»Čeprav nekatera podjetja že zakonodaja sili k brisanju določenih podatkov, je pred nami še veliko dela,« nadaljuje predsednica društva. »Zato smo na spletni strani objavili anketo na temo digitalnih odpadkov, ker želimo preveriti trenutno razumevanje in razumevanje po končani akciji.
V odgovorih, ki smo jih prejeli do zdaj, je jasno, da se v številnih podjetjih, organizacijah o digitalnih odpadkih ne pogovarjajo.«
Cilj akcije je seveda izbrisati čim več nepotrebnih podatkov. »Čiščenje lahko kdorkoli začne že v tem trenutku,« nadaljuje Katja Sreš. »Ključno je, da najprej preverimo stanje, torej, kako zelo so zapolnjeni naši diski, telefoni, elektronski nabiralniki, nato se čiščenja lotimo po korakih.
Na spletni strani smo pripravili vsa navodila v tekstovni in video obliki. Kje začeti, kako doseči največji učinek, kako filtrirati po velikosti, starosti itn. Nato se lotimo brisanja in na koncu zabeležimo, kako uspešni smo bili. Slovenci smo še vedno rekorderji, kar zadeva fizične čistilne akcije, zdaj pa želimo postaviti tudi digitalni rekord.«
Datoteka na datoteko disk, disk na disk strežnik
Dobra plat te čistilne akcije je tudi ta, da zanjo ne potrebujemo posebnega orodja in fizičnega napora. »Čistimo lahko, ko se vozimo na avtobusu, ko smo doma, ko gledamo televizijo, skratka, to je najlažja čistilna akcija na svetu,« se nasmehne sogovornica.
»Seveda z njo ne bomo rešili sveta, seveda obstaja še veliko hujših okoljskih izzivov, a pri mnogih je naš vpliv veliko manjši, kot bi si želeli. Medtem pa je čiščenje digitalnih odpadkov nekaj, česar se lahko lotimo prav vsi. Ena povprečna datoteka bo sicer spremenila bolj malo. Deset tudi.
A kot je zrno na zrno pogača, bi lahko predvsem za spletne strežnike poenostavljeno rekli 'datoteka na datoteko disk, disk na disk strežnik' in tako dalje. Sploh ker računalniki datoteke, ki jih shranjujemo na internet, v ozadju skopirajo na več drugih računalnikov, da ostanejo dostopne tudi ob okvari diska. Skupaj lahko naredimo res zelo veliko.«
Čiščenje je koristno tudi za naše elektronske naprave. Z njim namreč pridobiš več prostora na njih, kar izboljša delovanje in podaljša življenjsko dobo.
»Podaljšana življenjska doba pa je smotrna tudi zato, ker proizvodnja elektronskih naprav predstavlja skoraj polovico digitalnega odtisa,« strne Katja Sreš.
