Najlepše in zdrave za semenitev

Čeprav lahko v vrtnarijah kupimo semena tako rekoč vseh rastlin, ki jih je možno pridelovati pri nas, se mnogi vrtnarji potrudijo s pridelavo semen z lastnega vrta. To ima precej prednosti pred kupljenimi, zlasti pa bodo rastline iz doma vzgojenih semen bolje uspevale, saj so prilagojene lokalnim razmeram.

Pridobivamo lahko semena mnogih rastlin, na primer solat, plodovk, buč, peteršilja, zelene, čebule, pa seveda stročnic, ne pozabimo niti na okrasne rastline. Najlažje gre s plodovkami, zato je za začetnike morda najbolje, da najprej poskusijo s semeni paradižnika in paprike, pa tudi čilija in jajčevca.

Pozitivna selekcija

Za prav vse vrste zelenjave velja, da semena pridobivamo iz najboljših in najbolj zdravih rastlin, saj tako delamo pozitivno selekcijo. Če je seme v plodu, kot na primer v paradižniku, izberemo najlepše in najbolj zdrave plodove, ki morajo biti seveda popolnoma zdravi. Pri odbiru rastlin za semenitev bodimo pozorni, iz kakšnih semen so zrasle te rastline, nikakor ne pridobivajmo semena iz hibridov. Tako seme bo namreč sterilno ali pa bomo vzgojili popolnoma drugačno rastlino.
Poglejmo postopek semenitve paradižnika, ki je med najbolj preprostimi za pridobivanje semena. Pridobimo jih lahko po dveh postopkih. Prvi je res preprost, izbrane plodove prerežemo na pol in izločimo semena, ki jih damo v gosto cedilo in temeljito izperemo, tako da na koncu skozi teče čista voda. Semena razporedimo po papirju, ki dobro vpija vlago, recimo brisače ali časopis, in damo sušit. Semen niti ni treba izpirati, prav tako se bodo posušila, vendar je delo z njimi nekoliko težje, saj se zaradi sluzi sprijemajo skupaj. Kakor koli, v toplem vremenu se zunaj posušijo približno v enem tednu, če je hladneje in vlažno, poiščimo prostor za sušenje v zaprtih prostorih.

Fermentacija

Drugi, bolj zapleten, a zato tudi učinkovitejši način je priprava s fermentacijo. V tem primeru semena grobo očistimo, damo v steklen kozarec in jih zalijemo z vodo. Zapremo in pustimo stati v temnem prostoru približno en teden, pri čemer vsebino vsak dan dobro pretresemo. Preden odpremo, moramo vedeti, da bo vsebina kozarčka res neprijetno zaudarjala. V kozarcih bo nastala gosta sluz, zdrava semena bodo potonila, slaba bodo plavala na vrhu. Sluz odstranimo, semena pa damo v cedilo in jih dobro speremo z vodo ter damo sušit.

Postopek semenitve s fermentacijo traja nekoliko dlje, vendar se v tem procesu semena razkužijo, tako da bo naslednje leto manj skrbi zaradi morebitnih bolezni, poleg tega se razkroji gosta snov, ki jih ovija in zavira kaljenje. Taka semena bodo zato bolj in tudi dlje kaljiva. Medtem ko je le sušena treba porabiti že v naslednji sezoni, fermentirana ohranijo kaljivost vsaj tri leta, nekateri zagotavljajo, da celo sedem let. Kar je dobrodošlo tudi v primeru slabe letine, ko ne bomo mogli pridobiti kakovostnega semena in bomo prihodnjo sezono uporabili stara.

Posušena skrbno shranimo, najbolje v steklene kozarce s pokrovom ali v papirnato vrečko. Nikoli ne pozabimo zapisati, kaj je v vrečki in kdaj smo jo napolnili, po nekaj mesecih se nam namreč ne bo niti sanjalo, kje je kaj. Pa če smo še taki poznavalci semen, jih zlahka zamešamo.