Najprej vrtamo z manjšimi svedri
Pri presušeni steni in prhlem ometu moramo vložek sidrati s pomočjo injektirne oziroma reparaturne mase.
Odpri galerijo
Vložek mora dobro tesniti, zato ga v steno zabijemo s pomočjo kladiva. FOTO: Guliver/Getty Images
Epidemija koronavirusa nas je privezala na dom. Zdaj je morda čas za čiščenje navlake in tudi manjši servis stanovanja: lotimo se beljenja popackane stene in drugih manjših opravil. Tudi luknjo lahko zavrtamo za sliko, ki že dolgo čaka za vrati. A kako izvrtati luknjo in zasidrati vložek ter vijak vanj, če se stena kruši?
Sliši se čudno, a mojstri imajo pri obešanju slike, grelnika v kopalnici ali kuhinjskih omaric najraje betonske stene. Navadno težko izvrtamo luknjo v beton, saj za to potrebujemo kakovostni vrtalnik in zlasti dobre svedre za beton, ki niso najcenejši. A ko nam uspe, v luknjo vtaknemo plastični vložek in vijak bo zagotovo dobro prijel. Problem so ometi in zidovi starejših stavb.
Zlasti če so stene dobro presušene, se nam pri vrtanju okoli svedra rado drobi. Tako običajno zvrtamo večjo, kot smo želeli, v taki pa vložek pleše in vijak ne prime. Zdi se nam, da je večji vložek dobra rešitev, pa v resnici ni. Ker je luknja le malce premajhna, jo običajno povrtamo in spet zdrobimo stene luknje, ki postane spet prevelika. Tako seveda ne gre v nedogled.
Šolsko pravilo veleva, da jih vedno začnemo vrtati z manjšimi svedri. Da bi obesili sliko, je dovolj vložek oziroma vijak velikosti štiri (4), pet (5), za kakšen težji lesorez šest (6). Omenjene velikosti so dovolj tudi za luči in lestence. Za kuhinjske omarice bomo uporabili osmico, za grelnik vode v kopalnici ali umivalnik desetico.
Če nič ne vemo o svedrih in vložkih, je najbolje, da v trgovini kupimo komplet vijakov in svedrov različnih velikosti.
Navadni sivi rebrasti vložki so zelo poceni, a je bolje kupiti bolj kakovostne, saj precej bolje primejo od navadnih. Vzemimo tiste, ki so primerni tako za beton kot stene iz votlih zidakov, hkrati pa tudi za suhomontažne knauf stene.
Če želimo uporabiti vložek 8, zlasti v staro steno vrtamo najprej s svedrom šest. Če je drobljiva, bomo v luknjo zlahka vtaknili vložek 8. Pri betonu uporabljamo sveder enake velikosti, kar preverimo tako, da vložek in sveder postavimo nasproti, biti morata enako široka.
Žal pa ima pogosto vrag mlade, bi rekli stari. Tudi če se lotimo vrtanja po zgoraj opisanem postopku, se zgodi, da se stena kruši in nastane prevelika luknja. V tem primeru uporabimo reparaturno ali injektirno maso. Reparaturna masa se pogosto uporablja za popravilo lesa ali površinske popravke na zidu, če denimo odpade za dlan ometa. Injektirna masa je namenjena sidranju jeklenih palic z navojem in vložkov; tako denimo sidramo in pritrdimo zunanjo enoto klimatske naprave.
Uporabna je za sidranje vložkov v prevelike luknje in za prhle, votle stene, ko želimo, da je vložek zares dobro sidran. Obstajajo enokomponentne mase v kartušah in bolj profesionalne dvokomponentne v dveh plastičnih ovojih. Za kartušo bomo uporabili navadno kartušno pištolo, ki stane nekaj evrov, za dvokomponentno t. i. dvojno pištolo.
Stvar je preprosta, preveliko luknjo očistimo s sesalnikom in jo napolnimo z injektirno maso, nato v mehko maso potisnemo vložek. Če obešamo omarico v kopalnici in imamo dva vložka na širini 30 centimetrov, imamo nekaj minut časa, da vložka spravimo v ravnino, kar naredimo z vodno tehtnico. Počakamo 20 minut, da se masa strdi in je pripravljena za obremenitev, omarico lahko privijačimo. Res pa je, da je masa relativno draga, kartuša stane od 15 do 20 evrov. Vendar se izplača! Ko jo odpremo, jo moramo porabiti, težko bo zdržala eno leto in počakala na naslednjo luknjo.
Dvokomponentna reparaturna masa
Sliši se čudno, a mojstri imajo pri obešanju slike, grelnika v kopalnici ali kuhinjskih omaric najraje betonske stene. Navadno težko izvrtamo luknjo v beton, saj za to potrebujemo kakovostni vrtalnik in zlasti dobre svedre za beton, ki niso najcenejši. A ko nam uspe, v luknjo vtaknemo plastični vložek in vijak bo zagotovo dobro prijel. Problem so ometi in zidovi starejših stavb.
Zlasti če so stene dobro presušene, se nam pri vrtanju okoli svedra rado drobi. Tako običajno zvrtamo večjo, kot smo želeli, v taki pa vložek pleše in vijak ne prime. Zdi se nam, da je večji vložek dobra rešitev, pa v resnici ni. Ker je luknja le malce premajhna, jo običajno povrtamo in spet zdrobimo stene luknje, ki postane spet prevelika. Tako seveda ne gre v nedogled.
Komplet vijakov
Šolsko pravilo veleva, da jih vedno začnemo vrtati z manjšimi svedri. Da bi obesili sliko, je dovolj vložek oziroma vijak velikosti štiri (4), pet (5), za kakšen težji lesorez šest (6). Omenjene velikosti so dovolj tudi za luči in lestence. Za kuhinjske omarice bomo uporabili osmico, za grelnik vode v kopalnici ali umivalnik desetico.
Če nastane prevelika luknja, uporabimo reparaturno ali injektirno maso.
Če nič ne vemo o svedrih in vložkih, je najbolje, da v trgovini kupimo komplet vijakov in svedrov različnih velikosti.
Navadni sivi rebrasti vložki so zelo poceni, a je bolje kupiti bolj kakovostne, saj precej bolje primejo od navadnih. Vzemimo tiste, ki so primerni tako za beton kot stene iz votlih zidakov, hkrati pa tudi za suhomontažne knauf stene.
Če želimo uporabiti vložek 8, zlasti v staro steno vrtamo najprej s svedrom šest. Če je drobljiva, bomo v luknjo zlahka vtaknili vložek 8. Pri betonu uporabljamo sveder enake velikosti, kar preverimo tako, da vložek in sveder postavimo nasproti, biti morata enako široka.
Zapolnimo luknjo
Žal pa ima pogosto vrag mlade, bi rekli stari. Tudi če se lotimo vrtanja po zgoraj opisanem postopku, se zgodi, da se stena kruši in nastane prevelika luknja. V tem primeru uporabimo reparaturno ali injektirno maso. Reparaturna masa se pogosto uporablja za popravilo lesa ali površinske popravke na zidu, če denimo odpade za dlan ometa. Injektirna masa je namenjena sidranju jeklenih palic z navojem in vložkov; tako denimo sidramo in pritrdimo zunanjo enoto klimatske naprave.
Uporabna je za sidranje vložkov v prevelike luknje in za prhle, votle stene, ko želimo, da je vložek zares dobro sidran. Obstajajo enokomponentne mase v kartušah in bolj profesionalne dvokomponentne v dveh plastičnih ovojih. Za kartušo bomo uporabili navadno kartušno pištolo, ki stane nekaj evrov, za dvokomponentno t. i. dvojno pištolo.
Za obesiti sliko zadostuje vijak velikosti štiri.
Stvar je preprosta, preveliko luknjo očistimo s sesalnikom in jo napolnimo z injektirno maso, nato v mehko maso potisnemo vložek. Če obešamo omarico v kopalnici in imamo dva vložka na širini 30 centimetrov, imamo nekaj minut časa, da vložka spravimo v ravnino, kar naredimo z vodno tehtnico. Počakamo 20 minut, da se masa strdi in je pripravljena za obremenitev, omarico lahko privijačimo. Res pa je, da je masa relativno draga, kartuša stane od 15 do 20 evrov. Vendar se izplača! Ko jo odpremo, jo moramo porabiti, težko bo zdržala eno leto in počakala na naslednjo luknjo.
