Največji jadralni sesalci

V nasprotju s pravimi lemurji, primati, ki živijo na Madagaskarju, najdemo leteče lemurje po vsej jugovzhodni Aziji, vključno s Filipini, Malezijo, Vietnamom, Kambodžo in Laosom. Prepoznamo jih po posebni jadralni opni, tanki membrani do koncev repa do vsake okončine, ki jim omogoča, da jadrajo med drevesnimi krošnjami v gozdovih, kjer živijo. Zaradi nje po videzu nekoliko spominjajo na netopirje, toda v nasprotju z njimi ne morejo leteti.

Razpon membrane, ki spominja na krila, a to ni, je od 30 do 40 centimetrov. Mrenarji so največji jadralni sesalci in so tudi najboljši jadralci svoje vrste. Da jim gre jadranje po zraku tako dobro, gre zasluga tudi izjemno lahkim kostem. Njegovo okostje je lažje od veveričjega.

Mrenarji se prehranjujejo z listi in mladimi poganjki. Imajo zelo ostre zobe, ki spominjajo na majhen glavnik.

Čez dan počivajo visoko na drevesih, se oklepajo debel ali skrivajo v drevesnih luknjah. Aktivni postanejo šele, ko se zmrači. Po zaslugi velikih oči dobro vidijo tudi ponoči.

Zakaj so razvili jadranje, znanstveniki še ugibajo. Foto: Cede Prudente/Getty Images

Čeprav so sesalci, skrbijo za svoje mladiče v vreči, kot to počnejo vrečarji. Mati iz letečih membran ustvari vrečko, v kateri potomec ostane prvih 6 mesecev. Mladički mrenarja ob rojstvu tehtajo le 35 gramov.

Mrenarji s Filipinov so skoraj edina hrana, ki jo uživa tamkajšnja vrsta orla. Orel je na robu izumrtja, za njegovo preživetje pa je ključno dovolj veliko število mrenarjev.

Najdemo jih tudi na plantažah kokosov, banan in gumijevcev, kamor se selijo zaradi krčenja svojega naravnega habitata, deževnega gozda. Filipinski mrenar je bil na seznamu ogroženih vrst leta 2008.