GOJENJE KORENJA
Napada ga muha, rad ga gloda voluhar
Korenje sejemo v vrstah, za sosede mu izberemo redkvico in solato; pri pozni setvi vržemo nekoliko več semena in dobro zalivamo, da ne bo šlo v nič.
Odpri galerijo
Pri poznih setvah se ni treba bati napada korenjeve muhe. FOTO: Guliver/Getty Images
Brez korenja na vrtu ne gre, a za dober in obilen pridelek se bo treba malce potruditi. Precej je izbirčno glede zemlje, v zakup je treba vzeti morebitne napade korenjeve muhe, pod zemljo ga bo z veseljem obglodal voluhar, če bo preveč moče, lahko zgnije, v suši pa slabo raste. Kljub vsem tegobam ne gre obupati, samo nekaj več dela bo kot z neobčutljivimi vrtninami.
Korenje je ena prvih vrtnin, ki jih posejemo spomladi, praviloma aprila ali celo marca, če želimo mlad pridelek vso sezono, pa ga s pridom sejemo v nekajtedenskih razmikih vse do jeseni. Treba je vedeti, da bo pridelek nekoliko slabši kot pri zgodnjih setvah. Pri izbiri gredice pazimo, da zemlja ni pognojena, saj bo v taki slabše uspeval, poleg tega je zelo pomemben kolobar. Za pozno poletno setev izberemo grede, s katerih smo pobrali grah, špinačo in solato, lahko pa ga sejemo v mešanih posevkih s čebulo in česnom. Zelo dobro se obnese setev skupaj z redkvico ali solato, saj bomo tako lažje obdelovali zemljo med rastočim korenjem. Mlade rastline redčimo na dva centimetra, to je pomembno zlasti pri poznih setvah, ko so razmere za rast že slabše. Pri pozni setvi vržemo nekoliko več semena kot pri zgodnji, medvrstna razdalja naj bo dobrih dvajset centimetrov. Če sejemo v obdobju z manj dežja, posevek redno zalivajmo, sicer bo šlo seme v nič.
Kali zelo počasi, tudi do tri ali štiri tedne, na uporabne hrustljave plodove bomo čakali od dobrih dveh pa do skoraj petih mesecev, odvisno od sorte. Zelo rane sorte razvijejo koren v 70 do 90 dneh, srednje rane v 110 do 120 dneh, pozne v 130 do 150 dneh. Prav zato za pozno setev izberemo zgodnje sorte. Pri nas sta najbolj znani in pogosti zgodnja nantes in pozna flaker, za skladiščenje pa je primerna srednje pozna sorta brunsviška.
Pozna setev ima eno veliko prednost pred zgodnjimi, z njo namreč preskočimo sezono korenjeve muhe, ki leti in odlaga jajčeca v maju in juniju. A ne glede na čas setve ga lahko ogrožajo strune in koreninske uši, med boleznimi pa pegavost in korenjeva gniloba. Ljubitelj korenja je tudi voluhar, ki lahko naredi na pridelku res veliko škodo.
Korenje je ena prvih vrtnin, ki jih posejemo spomladi, praviloma aprila ali celo marca, če želimo mlad pridelek vso sezono, pa ga s pridom sejemo v nekajtedenskih razmikih vse do jeseni. Treba je vedeti, da bo pridelek nekoliko slabši kot pri zgodnjih setvah. Pri izbiri gredice pazimo, da zemlja ni pognojena, saj bo v taki slabše uspeval, poleg tega je zelo pomemben kolobar. Za pozno poletno setev izberemo grede, s katerih smo pobrali grah, špinačo in solato, lahko pa ga sejemo v mešanih posevkih s čebulo in česnom. Zelo dobro se obnese setev skupaj z redkvico ali solato, saj bomo tako lažje obdelovali zemljo med rastočim korenjem. Mlade rastline redčimo na dva centimetra, to je pomembno zlasti pri poznih setvah, ko so razmere za rast že slabše. Pri pozni setvi vržemo nekoliko več semena kot pri zgodnji, medvrstna razdalja naj bo dobrih dvajset centimetrov. Če sejemo v obdobju z manj dežja, posevek redno zalivajmo, sicer bo šlo seme v nič.
Seme kali počasi, tudi do tri ali štiri tedne, na hrustljave plodove bomo čakali od dva pa do pet mesecev.
Najbolj znana zgodnja sorta pri nas je nantes. FOTO: Guliver/Getty Images
Pozna setev ima eno veliko prednost pred zgodnjimi, z njo namreč preskočimo sezono korenjeve muhe, ki leti in odlaga jajčeca v maju in juniju. A ne glede na čas setve ga lahko ogrožajo strune in koreninske uši, med boleznimi pa pegavost in korenjeva gniloba. Ljubitelj korenja je tudi voluhar, ki lahko naredi na pridelku res veliko škodo.
