SMREKE
Naravna drevesa so še vedno priljubljena
Počasi bo treba postaviti božično ali novoletno drevo. Večna dilema, naj bo naravno ali umetno? Vsako ima dobre in slabe plati, odločitev pa je stvar posameznika.
Odpri galerijo
Le redki se še sami odpravijo v gozd po drevo.
Njega dni se je na božični večer ali kak dan prej gospodar s sekiro odpravil v gozd, kjer je posekal najlepše in najbolj razkošno mlado drevesce, običajno smreko ali morda jelko, ki je potem čez praznike in še v januar, vsaj do svetih treh kraljev, če ne do svečnice, krasila najbolj mrzlo izbo v hiši. Kjer ni bilo domačega gozda, se je drvarilo tudi na tujem in na črno. Posebne škode sicer ni bilo, saj je bila potreba po drevescih precej manjša kot v današnjem času, ko je božično ali novoletno drevesce skorajda zapovedano.
Ker je nenadzorovano sekanje danes prepovedano, roko na srce pa tudi ni prav veliko junakov, ki bi bili sposobni ročno podreti drevo, četudi je le meter ali dva visoka smreka, je danes oskrba z drevesci povsem organizirana.
Kakšno drevo bomo izbrali, je odvisno od našega prepričanja, saj veste, umetno proti naravnemu, pa seveda od cene in udobnosti pri postavljanju in pozneje podiranju. Čeprav se zdi, da so umetna drevesca povsem prevladala nad naravnimi, vsaj po ponudbi v trgovinah bi lahko sklepali tako, mnogi še vedno prisegajo na živo. Resda bodo v nekaj dneh iglice začele odpadati, zlasti če je drevo postavljeno v toplem prostoru, a vonj po smoli je vreden marsičesa.
Poleg tega lahko danes živo drevesce kupimo skoraj na vsakem vogalu, in to precej poceni. Na tržnicah jih ponujajo že od deset ali celo kak evro manj, toliko bo treba odšteti za najmanjše, za največje pa je treba odšteti tudi 50 ali celo več evrov. Če želite zagotovilo, da drevo ni padlo na črno, poiščite prodajalca, ki jih ima opremljene s posebnimi nalepkami, to je dovoljenje za prodajo, ki je pripeto na vsako drevo posebej.
Nalepke, na katerih je navedena letnica in oznaka gozdnogospodarskega območja, s katerega drevo izhaja, prodajalcem podeljuje Zavod za gozdove Slovenije in dokazujejo, da so drevesa zrasla in bila posekana po veljavnih predpisih. Večina, ki jih kupimo na tržnicah, je gojena prav za ta namen in imajo vinjete. Prodajalci na tržnici pravijo, da so včasih sekali v domačem gozdu, kar je bilo treba razredčiti, danes pa večino gojijo namensko in za marsikaterega kmeta je prodaja dreves postranski zaslužek.
Čeprav vsepovprek govorimo božičnih ali novoletnih smrečicah, je nabor vrst, ki jih lahko kupimo, precejšen. Poleg smrek lahko kupimo omorike, navadne, srebrne ali polsrebrne jelke, ki zdržijo najdlje, in nadvse cenjene kavkaške jelke. Za najprestižnejše in najvišje primerke je treba odšteti tudi 100 evrov.
Lahko pa kupimo tudi drevo, posajeno v loncu, ki ga čez praznike postavimo v stanovanje, spomladi pa posadimo na vrt.
Posebna ponudba, ki se je v zadnjih letih že dodobra udomačila med potrošniki, pa so drevesa za izposojo, ki smo jih našli na spletu. V sklopu projekta Zeleno drevo lahko naročnik dobi na posodo drevo, ki je bilo vzgojeno v drevesnicah, in ga ima doma približno tri tedne. S tem drevesom ne boste imeli nobenega dela glede nabave, pa tudi pospraviti vam ga ne bo treba.
Dobavitelj ga namreč pripelje na dom ali v podjetje, naročnika poduči o ustrezni skrbi za drevo in ga po približno treh tednih, to je po praznikih, tudi odpelje. Tako mora naročnik poskrbeti le za okrasitev in ustrezno nego oziroma zalivanje, sicer pa dobi tudi pisna navodila. Majhno drevo, to je od 80 do 120 centimetrov višine, lahko gostite za 50 evrov, od 150 do 180 centimetrov visoko za 70 evrov in najvišja, do tri metre visoka, za 130 evrov. Slednja so seveda zanimiva predvsem za podjetja, saj v povprečni hiši zanje pač ni prostora.
Prava drevesa imajo svoj čar in prodajalci ter drevesničarji opažajo, da se povpraševanje v zadnjih letih spet povečuje, tako da ni skrbi, da bi jih umetna izpodrinila. Seveda imajo slabe plati, zlasti je moteče odpadanje iglic, po praznikih pa je tudi sitno, ker je treba drevo nekam odpeljati, saj ga težko stlačimo v zabojnik za organske odpadke. Vse te skrbi pri umetnem drevesu odpadejo, nobenih iglic po preprogi, brez skrbi ga pustimo okrašeno do svečnice, ne le do treh kraljev, po koncu praznikov pa ga preprosto razdremo, spravimo v škatlo in pospravimo do prihodnjega leta. Ponudba umetnih dreves na trgu je neskončna, kupimo ga lahko v vsakem večjem marketu, v vrtnarskih in drugih specializiranih trgovinah ali na spletu.
Zadnja leta je večje povpraševanje po drevesih v loncih, ki jih spomladi lahko posadimo na vrt.
Ker je nenadzorovano sekanje danes prepovedano, roko na srce pa tudi ni prav veliko junakov, ki bi bili sposobni ročno podreti drevo, četudi je le meter ali dva visoka smreka, je danes oskrba z drevesci povsem organizirana.
S plastičnimi je precej manj dela kot s pravimi.
Kakšno drevo bomo izbrali, je odvisno od našega prepričanja, saj veste, umetno proti naravnemu, pa seveda od cene in udobnosti pri postavljanju in pozneje podiranju. Čeprav se zdi, da so umetna drevesca povsem prevladala nad naravnimi, vsaj po ponudbi v trgovinah bi lahko sklepali tako, mnogi še vedno prisegajo na živo. Resda bodo v nekaj dneh iglice začele odpadati, zlasti če je drevo postavljeno v toplem prostoru, a vonj po smoli je vreden marsičesa.
Do živega drevesca že na vsakem vogalu
Poleg tega lahko danes živo drevesce kupimo skoraj na vsakem vogalu, in to precej poceni. Na tržnicah jih ponujajo že od deset ali celo kak evro manj, toliko bo treba odšteti za najmanjše, za največje pa je treba odšteti tudi 50 ali celo več evrov. Če želite zagotovilo, da drevo ni padlo na črno, poiščite prodajalca, ki jih ima opremljene s posebnimi nalepkami, to je dovoljenje za prodajo, ki je pripeto na vsako drevo posebej.
100
evrov (in čez) stanejo najprestižnejša drevesca.
evrov (in čez) stanejo najprestižnejša drevesca.
Nalepke, na katerih je navedena letnica in oznaka gozdnogospodarskega območja, s katerega drevo izhaja, prodajalcem podeljuje Zavod za gozdove Slovenije in dokazujejo, da so drevesa zrasla in bila posekana po veljavnih predpisih. Večina, ki jih kupimo na tržnicah, je gojena prav za ta namen in imajo vinjete. Prodajalci na tržnici pravijo, da so včasih sekali v domačem gozdu, kar je bilo treba razredčiti, danes pa večino gojijo namensko in za marsikaterega kmeta je prodaja dreves postranski zaslužek.
Le redki se še sami odpravijo v gozd po drevo.
Čeprav vsepovprek govorimo božičnih ali novoletnih smrečicah, je nabor vrst, ki jih lahko kupimo, precejšen. Poleg smrek lahko kupimo omorike, navadne, srebrne ali polsrebrne jelke, ki zdržijo najdlje, in nadvse cenjene kavkaške jelke. Za najprestižnejše in najvišje primerke je treba odšteti tudi 100 evrov.
Lahko pa kupimo tudi drevo, posajeno v loncu, ki ga čez praznike postavimo v stanovanje, spomladi pa posadimo na vrt.
Božično novoletno drevo kot gost v našem domu
Posebna ponudba, ki se je v zadnjih letih že dodobra udomačila med potrošniki, pa so drevesa za izposojo, ki smo jih našli na spletu. V sklopu projekta Zeleno drevo lahko naročnik dobi na posodo drevo, ki je bilo vzgojeno v drevesnicah, in ga ima doma približno tri tedne. S tem drevesom ne boste imeli nobenega dela glede nabave, pa tudi pospraviti vam ga ne bo treba.
Drevesničarji in gozdarji pravijo, da je povpraševanje po naravnih drevesih po letih upadanja znova začelo naraščati.
Dobavitelj ga namreč pripelje na dom ali v podjetje, naročnika poduči o ustrezni skrbi za drevo in ga po približno treh tednih, to je po praznikih, tudi odpelje. Tako mora naročnik poskrbeti le za okrasitev in ustrezno nego oziroma zalivanje, sicer pa dobi tudi pisna navodila. Majhno drevo, to je od 80 do 120 centimetrov višine, lahko gostite za 50 evrov, od 150 do 180 centimetrov visoko za 70 evrov in najvišja, do tri metre visoka, za 130 evrov. Slednja so seveda zanimiva predvsem za podjetja, saj v povprečni hiši zanje pač ni prostora.
Kdo bo koga izpodrinil?
Prava drevesa imajo svoj čar in prodajalci ter drevesničarji opažajo, da se povpraševanje v zadnjih letih spet povečuje, tako da ni skrbi, da bi jih umetna izpodrinila. Seveda imajo slabe plati, zlasti je moteče odpadanje iglic, po praznikih pa je tudi sitno, ker je treba drevo nekam odpeljati, saj ga težko stlačimo v zabojnik za organske odpadke. Vse te skrbi pri umetnem drevesu odpadejo, nobenih iglic po preprogi, brez skrbi ga pustimo okrašeno do svečnice, ne le do treh kraljev, po koncu praznikov pa ga preprosto razdremo, spravimo v škatlo in pospravimo do prihodnjega leta. Ponudba umetnih dreves na trgu je neskončna, kupimo ga lahko v vsakem večjem marketu, v vrtnarskih in drugih specializiranih trgovinah ali na spletu.
