Naravni čistilci vrta

Z vrtnimi škodljivci, ki napadajo naše rastline, se lahko poskusimo kosati na več načinov. Najbolj preprost, vendar za okolje obremenjujoč, je zatiranje s herbicidi, ki pa jih lahko nadomestimo z naravnimi pripravki. Škodljivce lahko tudi mehansko pobiramo ali pa se jih lotimo sonaravno.
Na vrtu so komaj začele rasti prve rastline, a nekatere bitke je pametno začeti bojevati, še preden se vojna začne. Tako je s škodljivci, ki bodo prišli, zato je dobro biti pripravljen. Ali še bolje, narediti tako, da se bodo bodisi obrnili na pragu gredic bodisi jih bodo pričakali varuhi rastlin v obliki ptic, pikapolonic, ježa in drugih koristnih prebivalcev vrta.
Vrtne rastline lahko, na grobo, pred škodljivci ščitimo na tri načine. Prvi je uporaba insekticidov. Ker se sodobni vrtnar kar se da izogiba uporabi kemičnih sredstev, lahko namesto tega uporabi tudi naravne pripravke, ki jih lahko kupi ali zvari sam doma. Drugi način je mehanska zaščita, tako na primer čebulo pokrijemo s kopreno, da je ne more napasti čebulna muha, polže in koloradske hrošče pa z rastlin pobiramo. Tako se bomo seveda težko znebili uši s stročjega fižola, ki ga tako rade napadejo. Kako torej ravnati? Špricali ne bi radi, za polži se nam ne ljubi plaziti, čebulna muha pa je ušla pod kopreno?

Mlaka za race in lavor za ježa

Dolgoročno najbolj učinkovit način je vzpostavitev naravnega ravnovesja v vrtu, kjer bodo rastline varovale druga drugo, koristne živali pa bodo kot naravni sovražniki lovile škodljivce. Vse, kar je treba storiti, je zaželene goste privabiti na vrt, kar pomeni, da moramo zagotoviti razmere, v katerih se bodo ptice, ježi, žabe in drugi dobro počutili.
Zato naj bo prvi cilj sonaravnega oblikovanja vrta, da se vanj naselijo pernate prijateljice vseh vrst. Razveseljevale nas bodo s svojim petjem in čebljanjem. Pa marljivo počistile zračni prostor okoli našega bivališča in vrta, saj se hranijo z za človeka in kulturne rastline nadležnim mrčesom. Zlasti so dobrodošle sinice, ki polovijo in pojedo največ mrčesa.
Najlaže jih privabimo, če na vrtu zasadimo drevesa ali vsaj grmovje, da bodo imele krošnjo, v katero se lahko skrijejo. Poleg tega jih je smiselno hraniti, navadimo jih, da je v njihovi hišici stalno kaj za v kljun. Seveda ne pozabimo na vodo, ptice so namreč tudi žejne. Zlasti jim s tem pomagamo v vročih, sušnih dneh. Če bomo postavili ptičjo krmilnico, naj bo tam, kjer ne bo dosegljiva plenilcem, zlasti mačkam.

Ptice je precej preprosto privabiti v bližino vrta oziroma doma, poleg njih pa je še nekaj živali, ki so se izkazale kot izjemno koristni prebivalci vrta. Eden od njih je jež, ki se prehranjuje s škodljivci, na primer s polži, ki povzročajo sive lase marsikateremu vrtnarju. Da se bo jež pri nas varno počutil, mu pripravimo udoben dom, kjer bo lahko gnezdil. Lahko mu ponudimo izdolben hlod ali star lavor, oboje postavimo z luknjo navzdol, pri čemer poskrbimo, da bo imel prost vhod oziroma izhod iz svoje dupline.
Malo več premisleka zahteva ideja, da bi kot vrtne prebivalce naselili race, ki so izjemne čistilke vrta. Race so izjemno učinkovite v boju s polži, s katerimi se hranijo. Seveda si jih le redki vrtnarji lahko privoščijo, zlasti je to skorajda neizvedljivo v urbanem vrtičkarstvu. Če pa imamo možnost, je najbolje imeti račjo jato, ki naj šteje najmanj dve raci in enega racaka. Za čiščenje polžev so najbolj primerne indijske tekačice, ki brez težav požrejo tudi velike rdeče polže.

Pri tem naj opozorimo, da naše navadne, domače race polžev same ne znajo jesti, temveč se morajo tega priučiti, sicer se lahko pri požiranju celo zadavijo. Race potrebujejo precej več kot polži ali ptice, zlasti vodo, na primer mlako ali ribnik. Če bo ta dovolj globok, to je vsaj 80 centimetrov, pa se bodo vanj naselile tudi žabe, ki so prav tako izvrsten naravni deratizator.
Koristnih živali je še mnogo, tudi krt spada mednje, čeprav ga večina preganja kot sovražnika. A medtem ko koplje rove, požre velike količine škodljivcev, ki bi se sicer znesli nad rastlinami. Dobro delo opravljajo tudi pikapolonice, ki se med drugim hranijo z ušmi, na vrt pa jih privabimo s pisanim cvetjem.
O tem, kako se proti škodljivcem in boleznim borimo s koristnimi rastlinami, pa prihodnjič.