VRTNE HIŠICE
Naredimo priročno in ljubko uto na vrtu
Vrtne hišice so odlična rešitev za tiste, ki jim primanjkuje prostora za shranjevanje, a njihova postavitev ni tako preprosta, kot se zdi; morda bomo potrebovali gradbeno dovoljenje.
Odpri galerijo
Še posebno primerna je za vrtičkarje, ki vrta nimajo blizu hiše. FOTO: Satori13/Getty Images
Vrtna uta je odlična rešitev za tiste brez kleti ali podstrehe, saj je vanjo mogoče spraviti res veliko reči. Prav pride tudi vrtičkarjem, ki vrta nimajo ob hiši, saj je veliko bolj priročno orodje in druge pripomočke spraviti v hišico v bližini vrta, kot jih vsakič znova nositi s seboj. Cene se gibljejo od dobrih 500 do več tisoč evrov, odvisno od materiala, velikosti ter kakovosti izdelave.
Preden se navdušimo nad ljubko vrtno hišico, pa se je treba prepričati, ali jo sploh lahko postavimo. Ne velja namreč vedno, da lahko na svoji zemlji počnemo, kar nas je volja. Za večje ali višje vrtne ute bo morda potrebno gradbeno dovoljenje, tudi od lokacije hišice na vrtu in namembnosti je odvisno, ali ga bomo potrebovali.
V večini primerov velja, da gradbenega dovoljenja ne potrebujemo za objekte, katerih talna površina ne presega 15 kvadratnih metrov, višina pa ne 2,5 metra. Nič pa ne bo narobe, če se tudi v tem primeru o ustreznosti objekta pozanimamo pri lokalnem uradu za urejanje prostora. Ko so formalnosti urejene, se lahko lotimo izbire hišice. V ponudbi je največ lesenih, izbiramo lahko med različnimi vrstami lesa, odvisno od potreb in finančnih zmožnosti.
Med lesom z najdaljšo življenjsko dobo je denimo pravi sibirski macesen, obstaja še plantažni, takšna hišica ima življenjsko dobo med 20 in 30 let, a je tudi cena temu primerno višja. Smreka, ki spada med cenovno ugodnejše materiale, bo zdržala od pet do 15 let, odvisno od tega, ali je barvana ali nezaščitena. Kot pri drugih rečeh, se je tudi pri vrtni uti bolje odločiti za nekoliko dražjo ali vsaj ne najcenejšo, razen če jo želimo uporabljati le kratek čas. Lahko se namreč zgodi, da je cena bistveno nižja, ker je les zelo slabe kakovosti, ni dovolj dobro posušen ali obdelan, zaradi česar se bo stavba kmalu začela upogibati, pokati, med deskami se bodo pojavile špranje, neobdelane grče pa bodo izpadle in v hiši bodo nastale luknje.
Pri izbiri je treba misliti tudi na to, za kaj jo bomo uporabljali. Bo to le shramba za orodje, se bomo v njej tudi zadrževali oziroma tam hranili občutljivejše predmete. Od tega je odvisno, kako debele stene bomo izbrali, pa tudi kakšna okna in vrata ter morebitno izolacijo. Tisti, ki želijo vrtno hišico uporabljati tudi pozimi, živijo pa v okolju, kjer se temperature takrat spustijo pod ničlo, naj razmislijo o izolaciji strehe in tal ter dvojno zastekljenih oknih, svetujejo strokovnjaki. V tem primeru bo treba izbrati tudi debelejše stene, in sicer med 40 in 50 milimetri. Najtanjše stene za tovrstne stavbe merijo 28 milimetrov, primerne pa so za manjše lope, ki bodo služile v glavnem hrambi orodja in podobnih za temperaturne spremembe neobčutljivih predmetov. Takšni objekti so praviloma cenovno najugodnejši.
Preden vrtno uto postavimo, je treba poskrbeti še za primerne temelje, ki jih lahko za manjše hišice postavimo sami, za večje pa je bolje poiskati pomoč strokovnjaka. Tudi ko bo hišica enkrat stala, s tem ne bo konec dela. Ker so ute v glavnem iz lesa, ki se glede na temperaturo širi in krči, bo treba okna in vrata na začetku nekajkrat poravnati, pozneje pa deske skladno z navodili proizvajalca redno premazovati s sredstvi za zaščito lesa.
Večjo in bolje izolirano lahko uporabljamo tudi kot prostor za oddih. FOTO: Brinja Schmidt/getty Images
Preden se navdušimo nad ljubko vrtno hišico, pa se je treba prepričati, ali jo sploh lahko postavimo. Ne velja namreč vedno, da lahko na svoji zemlji počnemo, kar nas je volja. Za večje ali višje vrtne ute bo morda potrebno gradbeno dovoljenje, tudi od lokacije hišice na vrtu in namembnosti je odvisno, ali ga bomo potrebovali.
V večini primerov velja, da gradbenega dovoljenja ne potrebujemo za objekte, katerih talna površina ne presega 15 kvadratnih metrov, višina pa ne 2,5 metra. Nič pa ne bo narobe, če se tudi v tem primeru o ustreznosti objekta pozanimamo pri lokalnem uradu za urejanje prostora. Ko so formalnosti urejene, se lahko lotimo izbire hišice. V ponudbi je največ lesenih, izbiramo lahko med različnimi vrstami lesa, odvisno od potreb in finančnih zmožnosti.
Za hrambo vrtnih pripomočkov bo dovolj manjša uta. FOTO: Björn Forenius/Getty Images
Med lesom z najdaljšo življenjsko dobo je denimo pravi sibirski macesen, obstaja še plantažni, takšna hišica ima življenjsko dobo med 20 in 30 let, a je tudi cena temu primerno višja. Smreka, ki spada med cenovno ugodnejše materiale, bo zdržala od pet do 15 let, odvisno od tega, ali je barvana ali nezaščitena. Kot pri drugih rečeh, se je tudi pri vrtni uti bolje odločiti za nekoliko dražjo ali vsaj ne najcenejšo, razen če jo želimo uporabljati le kratek čas. Lahko se namreč zgodi, da je cena bistveno nižja, ker je les zelo slabe kakovosti, ni dovolj dobro posušen ali obdelan, zaradi česar se bo stavba kmalu začela upogibati, pokati, med deskami se bodo pojavile špranje, neobdelane grče pa bodo izpadle in v hiši bodo nastale luknje.
Tudi pri vrtni uti se je bolje odločiti za nekoliko dražjo ali vsaj ne najcenejšo.
Pri izbiri je treba misliti tudi na to, za kaj jo bomo uporabljali. Bo to le shramba za orodje, se bomo v njej tudi zadrževali oziroma tam hranili občutljivejše predmete. Od tega je odvisno, kako debele stene bomo izbrali, pa tudi kakšna okna in vrata ter morebitno izolacijo. Tisti, ki želijo vrtno hišico uporabljati tudi pozimi, živijo pa v okolju, kjer se temperature takrat spustijo pod ničlo, naj razmislijo o izolaciji strehe in tal ter dvojno zastekljenih oknih, svetujejo strokovnjaki. V tem primeru bo treba izbrati tudi debelejše stene, in sicer med 40 in 50 milimetri. Najtanjše stene za tovrstne stavbe merijo 28 milimetrov, primerne pa so za manjše lope, ki bodo služile v glavnem hrambi orodja in podobnih za temperaturne spremembe neobčutljivih predmetov. Takšni objekti so praviloma cenovno najugodnejši.
Preden se navdušimo nad vrtno hišico, se prepričajmo, ali jo sploh lahko postavimo.
Preden vrtno uto postavimo, je treba poskrbeti še za primerne temelje, ki jih lahko za manjše hišice postavimo sami, za večje pa je bolje poiskati pomoč strokovnjaka. Tudi ko bo hišica enkrat stala, s tem ne bo konec dela. Ker so ute v glavnem iz lesa, ki se glede na temperaturo širi in krči, bo treba okna in vrata na začetku nekajkrat poravnati, pozneje pa deske skladno z navodili proizvajalca redno premazovati s sredstvi za zaščito lesa.
