Naš nasvet: dobra izolacija, nižji stroški ogrevanja
Izolirati hišo ni mačji kašelj. Manjša družinska hiša ima okoli 200 kvadratnih metrov fasade, kar pomeni, da bomo za novo, izolacijsko fasado odšteli najmanj 60 evrov na kvadratni meter. To je skupaj vsaj 12.000 evrov. Poseg bo drag, a enkraten in taka izolacija bo zdržala naslednjih 20 let, seveda ob rednem vzdrževanju. Morda jo bomo enkrat vmes očistili in prebarvali.
V Sloveniji je večina stavb še vedno zelo slabo izoliranih ali pa sploh ne. Večina hiš, ki so jih naši starši gradili v sedemdesetih in osemdesetih, je grajena iz votle opeke. Nanjo so preprosto nanesli fasadni omet in to je bilo to. Taka hiša je zelo potratna, saj na sezono pokurimo deset in več litrov kurilnega olja na kvadratni meter.
V primeru 140 kvadratnih metrov velike hiše bomo čez zimo porabili vsaj 2000 litrov kurilnega olja. To je pravzaprav merilo, zato žargonsko govorimo o 10- ali 15-, tudi 20-litrskih hišah. Za primerjavo: sodobno izolirane, nizkoenergijske hiše so denimo trilitrske. Kar pomeni, da bi na sezono pokurili okoli 500 litrov olja, kar ni velik strošek.
Cena goriv, zlasti nafte in plina, se je zaradi vojne v Ukrajini povzpela v nebo. Zahodne države so začele govoriti, da ne bomo več kupovali nafte in plina iz Rusije, nizozemski minister za energetiko je takoj podal izjavo, da bo vlada močno pospešila in namenila ogromno denarja za še bolj učinkovito sanacijo stavb.
Tako naj bi v državi prepolovili porabo plina za ogrevanje. No, v Sloveniji česa takega še nismo slišali. Je pa za lastnike hiš rešitev pravzaprav na dlani: če izoliramo stavbo, nas tudi močan skok cen energentov, kurilnega olja ali plina, ne bo tako močno udaril po žepu, saj smo se z ureditvijo primerne izolacije izognili tveganju.
V tem primeru ne bomo trepetali, ko se nam bodo družinski dohodki zaradi tega ali onega razloga zmanjšali, saj strošek ogrevanja ne bo več velik. Če za novo izolacijsko fasado odštejemo 15.000 evrov, je to isto, kot bi inštalirali novo toplotno črpalko ali kak drug sistem ogrevanja.
Pomembno prezračevanje
Je pa pri novi izolaciji (in menjavi starih oken) treba dobro premisliti, saj se zatakne pri detajlih. Švedska je že sredi osemdesetih začela vsesplošno izolacijo stavb, a zelo hitro se je pokazalo, da so se bivalne razmere poslabšale, saj so prišli do učinka t. i. bolne hiše.
Prisilno prezračevanje z rekuperatorjem je sistem, skozi katerega se v prostoru počasi zamenja zrak.
Ker hiše niso prezračevali, je bilo v prostorih zatohlo, veliko vlage in plesni, kar res ni zdravo okolje za življenje, zato so začeli razmišljati o prezračevanju. Če torej hišo izoliramo in stara okna zamenjamo za nova, in s tem hišo dobro zatesnimo, nismo še nič uredili, pomembno je tudi zračenje: ali odpiramo okna ali pa inštaliramo prisilno prezračevanje z rekuperatorjem, to je sistem, skozi katerega se v prostoru počasi zamenja zrak. A to se dogaja počasi. Hišo prezračimo, če odpremo okna za pol ure, a tako bi jo obenem tudi močno ohladili. Prisilno prezračevanje je počasno, menjave zraka ne čutimo.
Pri izolaciji so pomembni tudi detajli. Praksa v Sloveniji je še vedno slaba, saj pri izolaciji, denimo blokov, ne izolirajo balkonov. Kar je slabo, saj tako ohranimo toplotni most, ki nam hladi stanovanje in omogoča nastanek plesni.
Z učinkovito sanacijo stavb bi prepolovili porabo plina za ogrevanje.
Zakaj ne izolirajo balkonov? Ker je to drago. Ni namreč problem izolirati balkona od spodaj, ampak od zgoraj, kjer smo pred kratkim položili ploščice ali les. Ključna težava je, da bi z izolacijo dvignili nivo balkona in v najslabšem primeru bi morali menjati balkonska vrata. A vseeno se izplača, če imamo dobro izolirano hišo, je skoraj vseeno, s čim se ogrevamo.
