RAJ DOMA
Nasad obnovimo na dve leti
Na vrtu sadimo večkrat rodne oziroma mesečne jagode, ki bodo dale pridelek vse poletje: če se odločimo za enkrat rodne, izberimo različne sorte, zgodnje in pozne.
Odpri galerijo
Na balkonu jih gojimo v obešenih posodah. FOTO: Avnphotolab/Getty Images
Nasad jagod obnavljamo na dve do tri leta, v tem času se namreč rastline izrodijo. Pomembno je, da ga vsakič preselimo na drugo mesto. Sadike si lahko vzgojimo sami iz živic, lahko pa jih kupimo v vrtnariji. Jagode lahko sadimo spomladi ali avgusta, najbolje v drugi polovici. Sadike so na prodaj v obeh terminih, vendar se pozno sajenje bolj obnese. Spomladi sajene bodo v prvem letu vso energijo porabile za to, da se bodo prijele, zato bo prvi pridelek nekoliko bolj skromen. Avgustovske pa bodo do jeseni že krepke in na pomlad bodo bogato zacvetele.
Za dober pridelek jagod je pomemben tudi izbor sadik, pri nakupu bodimo pozorni na koreninski sistem, ki mora biti dobro razvit. Da so rastline dobro ukoreninjene, spoznamo po tem, da koreninice rinejo skozi luknjice na dnu lončka. Seveda mora biti lep in zdrav tudi zeleni del rastline. Prav tako si vzemimo čas za izbor ustreznih sort, delimo jih na enkrat rodne in mesečne oziroma večkrat rodne. Te bodo rodile vso sezono, strah, da dajejo slabši pridelek kot enkrat rodne, pa je povsem odveč. Nekoč je res bilo tako, a s žlahtnjenjem sort so mesečne močno izboljšale rodnost. Pri enkrat rodnih ločimo zgodnje, srednje in pozne. Prve rodijo od konca maja do konca junija, druge od srede junija do srede julija, zadnje pa ves julij.
Preden se lotimo dela, premislimo, kje bomo zasnovali jagodnjak. Jagode so precej občutljive za sosede in predhodnike, zato dosledno upoštevajmo kolobar. Nikakor jih ne sadimo tja, kjer so poprej rasli paradižnik, paprika ali krompir, pa tudi same jagode. Potrebujejo sončno lego in s hranili bogato zemljo. Najbolje, da gredo pred sajenjem dobro pognojimo, uporabimo lahko hlevski gnoj, kompost ali kupljena organska gnojila.
Ko so vsi pogoji izpolnjeni, poglejmo še po soseščini, rade imajo družbo česna in čebule ter pora, zlasti s česnom jih pogosto vzgajamo v mešanem posevku, saj jih ščiti pred plesnijo. Sadimo na razdalji vsaj 25 centimetrov vsaksebi, za lažje vzdrževanje jagodnjaka naj bodo sadike v vrsti. Po sajenju izdatno zalijemo in obložimo z zastirko iz slame ali črne folije. Folijo položimo na gredo, naredimo luknje ali pa že kupimo naluknjano, ter vanje posadimo jagode. Zastirka oziroma folija bo opravljala večkratno vlogo, zadrževala bo vlago v zemlji, dušila plevele in hkrati poskrbela, da bodo plodovi ostali čisti, saj ne bodo prišli v stik z mokro zemljo.
Za dober pridelek jagod je pomemben tudi izbor sadik, pri nakupu bodimo pozorni na koreninski sistem, ki mora biti dobro razvit. Da so rastline dobro ukoreninjene, spoznamo po tem, da koreninice rinejo skozi luknjice na dnu lončka. Seveda mora biti lep in zdrav tudi zeleni del rastline. Prav tako si vzemimo čas za izbor ustreznih sort, delimo jih na enkrat rodne in mesečne oziroma večkrat rodne. Te bodo rodile vso sezono, strah, da dajejo slabši pridelek kot enkrat rodne, pa je povsem odveč. Nekoč je res bilo tako, a s žlahtnjenjem sort so mesečne močno izboljšale rodnost. Pri enkrat rodnih ločimo zgodnje, srednje in pozne. Prve rodijo od konca maja do konca junija, druge od srede junija do srede julija, zadnje pa ves julij.
Preden se lotimo dela, premislimo, kje bomo zasnovali jagodnjak. Jagode so precej občutljive za sosede in predhodnike, zato dosledno upoštevajmo kolobar. Nikakor jih ne sadimo tja, kjer so poprej rasli paradižnik, paprika ali krompir, pa tudi same jagode. Potrebujejo sončno lego in s hranili bogato zemljo. Najbolje, da gredo pred sajenjem dobro pognojimo, uporabimo lahko hlevski gnoj, kompost ali kupljena organska gnojila.
Zastirka je za jagode izjemno pomembna. FOTO: Patrikstedrak/Getty Images
Ko so vsi pogoji izpolnjeni, poglejmo še po soseščini, rade imajo družbo česna in čebule ter pora, zlasti s česnom jih pogosto vzgajamo v mešanem posevku, saj jih ščiti pred plesnijo. Sadimo na razdalji vsaj 25 centimetrov vsaksebi, za lažje vzdrževanje jagodnjaka naj bodo sadike v vrsti. Po sajenju izdatno zalijemo in obložimo z zastirko iz slame ali črne folije. Folijo položimo na gredo, naredimo luknje ali pa že kupimo naluknjano, ter vanje posadimo jagode. Zastirka oziroma folija bo opravljala večkratno vlogo, zadrževala bo vlago v zemlji, dušila plevele in hkrati poskrbela, da bodo plodovi ostali čisti, saj ne bodo prišli v stik z mokro zemljo.
