Naše balkonske okrasne zasaditve
Rastline, ki jih sadimo skupaj v lonce, morajo imeti podobne zahteve po gnojenju, zalivanju in legi. Eno od meril za tovrstne zasaditve je seveda videz.
Odpri galerijo
Pri izboru rastlin je pomembna lega balkona oziroma terase. FOTOGRAFIJE: Guliver/GETTY IMAGES
Čeprav po mnogo balkonih in terasah že na polno cveti, še ni prepozno za letošnje okrasne zasaditve. Pri izbiri rastlin, ki bodo vse leto krasile zunanjost našega doma, moramo dobro pretehtati več vidikov, seveda tudi estetskega, ki pa ne more biti prvi. Kaj nam namreč pomaga, če izberemo najlepše cvetje, ki si ga lahko zamislimo, na našem senčnem balkonu pa ne bo uspelo v vsej svoji bohotnosti?
Zato si je najbolje narediti seznam rastlin, razdelimo jih po več kriterijih. Po prvem upoštevajmo lego, ki rastlinam ustreza, ali je to sonce ali senca, vedeti moramo, da nekatere slabo prenašajo dež, zato jih je dobro postaviti nekam pod streho, večina pa ne mara pretiranega vetra.
Drugo merilo je, kako zahtevne so rastline za gojenje. Če imamo dovolj časa, znanja in volje, si lahko omislimo zahtevne rastline, kot so denimo surfinije, a te bo treba v vročem poletju zalivati tudi po dvakrat na dan. Če nam je vsakodnevna skrb preveč, pač zasadimo takšne, ki potrebujejo manj pozornosti.
Največ jih lahko izberemo za balkon, ki je obrnjen na vzhod, tam bodo dobro uspele tiste, ki imajo sicer rade sonce, vendar jim ne prija prehuda pripeka. Tako bodo dobile svoj odmerek jutranjega sonca, popoldne pa jih ne bo zdelovala vročina. Primerne so mačehe, petunije, begonije, okrasne koprive, navadne vodenke, zelo dobro se obnesejo okrasne trave.
Na močno osončenem balkonu, obrnjenem na zahod, lahko zasadimo rastline, ki dobro prenašajo vročino in so toplotno zahtevne, to so denimo pelargonije ali begonije, bršljanke pa tudi petunije, ki pa zahtevajo precej pozornosti in zalivanja. Med visečimi rastlinami je za sončno lego primerna dihondra, predvsem priljubljena je srebrnkasta, ki se v soncu lepo svetlika.
Še najmanj izbire je na voljo za senčne lege, tam bodo cvetoče rastline slabše uspevale oziroma bodo cvetele manj kot na sončni legi, zato je bolje, če zasadimo na primer trave, šaše ali bršljane.
Dobro se obnesejo kakšni pritlikavi iglavci, ki jih lahko sadimo v korita, na primer pritlikavi bor ali tisa. Kakor je treba na sončni legi paziti, da rastline ne shirajo zaradi suše, se lahko zgodi, da bo na senčnih legah za sicer zdrave rastline usodno preveč vode, zato zalivanje prilagodimo. Preden zalivamo, preverimo v koritu, ali je to sploh potrebno.
Sicer pa za vse rastline in lege velja, da zalivamo zgodaj zjutraj ali/in zvečer, ko ni več sonca. Po možnosti uporabimo postano vodo sobne temperature. Delo si lahko olajšamo tako, da kupimo korita z vodno rezervo, vendar je to učinkovito šele, ko so rastline dovolj velike, da so pognale korenine do dna. Šele takrat bodo namreč lahko črpale vodo iz rezervoarja. To se zgodi ravno do poletja, ko je potreba po intenzivnem zalivanju največja. Poleg zalivanja potrebujejo tudi redno dognojevanje, da bodo res lepo in optimalno rasle in seveda cvetele. Da bi spodbudili rast novih cvetov, redno obtrgujemo stare, že odcvetele. To je seveda zaželeno tudi z estetskega vidika. Odstranimo tudi druge morebiti poškodovane dele, liste in stebla.
Okrasno zasaditev dopolnimo z zelišči, ki bodo odigrala tudi kulinarično vlogo. K cvetličnim zasaditvam se lepo podajo številne dišavne rastline, zlasti pa peteršilj, bazilika, timijan, rožmarin in origano, ki bodo odlično uspevali na sončni legi.
Počitek v cvetju
Zato si je najbolje narediti seznam rastlin, razdelimo jih po več kriterijih. Po prvem upoštevajmo lego, ki rastlinam ustreza, ali je to sonce ali senca, vedeti moramo, da nekatere slabo prenašajo dež, zato jih je dobro postaviti nekam pod streho, večina pa ne mara pretiranega vetra.
Drugo merilo je, kako zahtevne so rastline za gojenje. Če imamo dovolj časa, znanja in volje, si lahko omislimo zahtevne rastline, kot so denimo surfinije, a te bo treba v vročem poletju zalivati tudi po dvakrat na dan. Če nam je vsakodnevna skrb preveč, pač zasadimo takšne, ki potrebujejo manj pozornosti.
Največ jih lahko izberemo za balkon, ki je obrnjen na vzhod, tam bodo dobro uspele tiste, ki imajo sicer rade sonce, vendar jim ne prija prehuda pripeka. Tako bodo dobile svoj odmerek jutranjega sonca, popoldne pa jih ne bo zdelovala vročina. Primerne so mačehe, petunije, begonije, okrasne koprive, navadne vodenke, zelo dobro se obnesejo okrasne trave.
Kdaj zalivamo?
Na močno osončenem balkonu, obrnjenem na zahod, lahko zasadimo rastline, ki dobro prenašajo vročino in so toplotno zahtevne, to so denimo pelargonije ali begonije, bršljanke pa tudi petunije, ki pa zahtevajo precej pozornosti in zalivanja. Med visečimi rastlinami je za sončno lego primerna dihondra, predvsem priljubljena je srebrnkasta, ki se v soncu lepo svetlika.
Še najmanj izbire je na voljo za senčne lege, tam bodo cvetoče rastline slabše uspevale oziroma bodo cvetele manj kot na sončni legi, zato je bolje, če zasadimo na primer trave, šaše ali bršljane.
Dobro se obnesejo kakšni pritlikavi iglavci, ki jih lahko sadimo v korita, na primer pritlikavi bor ali tisa. Kakor je treba na sončni legi paziti, da rastline ne shirajo zaradi suše, se lahko zgodi, da bo na senčnih legah za sicer zdrave rastline usodno preveč vode, zato zalivanje prilagodimo. Preden zalivamo, preverimo v koritu, ali je to sploh potrebno.
Okrasno zasaditev dopolnimo z zelišči, ki bodo poleg okrasne funkcije odigrala tudi kulinarično.
Sicer pa za vse rastline in lege velja, da zalivamo zgodaj zjutraj ali/in zvečer, ko ni več sonca. Po možnosti uporabimo postano vodo sobne temperature. Delo si lahko olajšamo tako, da kupimo korita z vodno rezervo, vendar je to učinkovito šele, ko so rastline dovolj velike, da so pognale korenine do dna. Šele takrat bodo namreč lahko črpale vodo iz rezervoarja. To se zgodi ravno do poletja, ko je potreba po intenzivnem zalivanju največja. Poleg zalivanja potrebujejo tudi redno dognojevanje, da bodo res lepo in optimalno rasle in seveda cvetele. Da bi spodbudili rast novih cvetov, redno obtrgujemo stare, že odcvetele. To je seveda zaželeno tudi z estetskega vidika. Odstranimo tudi druge morebiti poškodovane dele, liste in stebla.
Izberemo lahko necvetoče rastline.
Okrasno zasaditev dopolnimo z zelišči, ki bodo odigrala tudi kulinarično vlogo. K cvetličnim zasaditvam se lepo podajo številne dišavne rastline, zlasti pa peteršilj, bazilika, timijan, rožmarin in origano, ki bodo odlično uspevali na sončni legi.
