Nasvet: obilje cvetov redčimo
Pogled na cvetoče sadno drevje nas vedno navda z romantičnimi občutki. Vendar je obilje cvetov lahko tudi težava, saj pomeni preveliko obremenitev drevesa.
Na domačem vrtu se težko odločimo za uravnavanje rodnega nastavka, v komercialni pridelavi jabolk in hrušk, tako v integrirani kot ekološki, pa je to eden izmed najpomembnejših tehnoloških ukrepov. Brez tega načina uravnavanja rodnega nastavka bomo težko dosegli kakovosten pridelek in primerno oblikovanje cvetnih brstov za naslednje leto. Prvo uravnavanje nastavka oziroma redčenje predstavlja že zimska rez.
V nasadu je najprej treba narediti natančno oceno cvetnega nastavka. Dodatno rez tik pred cvetenjem in v začetku cvetenja priporočamo za sorte, nagnjene k izmenični rodnosti, in tam, kjer je velika neizenačenost med drevesi. Izrezujemo enoletne cvetoče poganjke in redčimo starejši rodni les. Cvetove lahko redčimo mehansko s traktorskim priključkom v fenofazah od balonskega stadija do polnega cvetenja. Obstaja tudi kemičen način; izbira sredstev in prave kombinacije za redčenje ter določitev najprimernejšega časa za izvajanje kemičnega redčenja velja za vsako sorto posebej. Običajno poteka v več fazah glede na količino rodnega nastavka.
Za uspešno kemično redčenje so zelo pomembne vremenske razmere, predvsem temperature zraka. Pripravki imajo različne temperaturne pragove za dobro delovanje, pomembno je, da je vreme suho. Večdnevno oblačno vreme zelo poveča tudi naravno redčenje.
Ozelenela bukev
Pogost veter v zadnjih dneh je odpihnil luskoliste bukve, ki se v večjem delu Slovenije odeva v zeleno obleko. Navadna bukev je v Sloveniji najbolj zastopana drevesna vrsta in predstavlja tretjino lesne zaloge. Ob nedavni inventuri gozda zavoda za gozdove so ugotovili, da v Sloveniji raste 208 milijonov bukovih dreves.
Na travnikih se bohotijo rumeni regratovi cvetovi, na vlažnih in mokrih rastiščih pa kipijo rumeni cvetovi navadne kalužnice. Temno zeleni mesnati listi z rahlo nazobčanim robom so odličen kontrast intenzivno rumenim cvetovom. Kalužnice zacvetijo med prvimi, praviloma že konec marca ali v začetku aprila. Letos so zaradi hladnih juter zacvetele v osrednji Sloveniji v drugi dekadi aprila. Na vrhu njenih debelih, votlih stebel se zgodaj spomladi odpre več rumenih, petštevnih cvetov z mnogo prašniki in pestiči. Navadna kalužnica je strupena rastlina, ki je v Sloveniji splošno razširjena.
V Sloveniji je naravno razširjena povsod, razen v nižinah severovzhodne in osrednje Slovenije in na suhih rastiščih na Primorskem. Tvori sestoje z gosto sklenjenimi krošnjami. V mladosti je desetletja sposobna čakati na svetlobni tunel. Prav sposobnost pomlajevanja v zelo senčnih razmerah ji daje prednost pred drugimi vrstami, ki jih zna tudi izriniti. Ko dobi dovolj svetlobe, raste razmeroma hitro. Pri nas doseže starost od 200 do 300 let.
Bukev zraste do 40 m visoko in lahko doseže premer tudi do enega metra ali več. Deblo je sivo z gladko skorjo, na kateri so jasno vidni ostanki odpadlih vej. Veje so razmeroma tanke in usmerjene navzgor. Ima značilne podolgovate, s svetlo rjavimi luskolisti pokrite ostro zašiljene brste, ki so na pokončnih poganjkih nameščeni premenjalno. Spomladi listni popki nabreknejo, rjave ovojne luske se odprejo, pokaže se zelena barva listov.
Začetek prave pomladi
Olistanje bukve naj bi označevalo začetek fenološke prave pomladi. Rastline, ki označujejo pravo pomlad – bukev in divji kostanj –, so letos olistale v zelo povprečnem času. To je bila posledica vremenskega dogajanja v aprilu, ko je bilo veliko dežja in so bile temperature podpovprečne. Bukev je pomemben objekt sistematičnega fenološkega opazovanja v Sloveniji in Evropi oziroma svetu.
Navadna bukev je v Sloveniji najbolj zastopana vrsta in predstavlja tretjino lesne zaloge.
V Sloveniji olistanje bukve opazujemo že več kot sedemdeset let. Po pravilih za fenološka opazovanja to nastopi, ko se prvi listi izvijejo iz ovojne zaščitne luske, listna ploskev je odprta, značilne oblike, ni še prave velikosti, viden je listni pecelj. Mladi listi so porasli s številnimi dlačicami, ki kasneje odpadejo. Listi so ovalni, enostavni, podolgovato jajčasti, dolgi od šest do deset centimetrov z valovitim listnim robom.
Spomladi so svetlo zeleni, prek poletja pa potemnijo in postanejo temno zeleni. Ko bukev olista, vemo, da so tla dovolj ogreta tudi za sajenje krompirja.
208 milijonov bukovih dreves raste v Sloveniji.
Letos so luskolisti bukve v vetru poplesavali s cvetnim prahom. Biovremenska napoved kaže, da je trenutno v zraku pelod breze, gabra in bukve, jesena, vrbe, cipresovk in tisovk. Znižanje obremenitve zraka s cvetnim prahom prinesejo padavine. Okrepljen južni veter, ki je pihal v višjih legah in ob morju, je k nam spet prinesel oblak puščavskega prahu.
