VRT
Nasveti, da bo orhideja še lepša
Rade imajo veliko svetlobe, a ne neposrednega sonca, zalivamo jih enkrat na teden.
Odpri galerijo
Priljubljene so zaradi čudovitih cvetov. FOTO: Besjunior, Getty Images
Te dni so naše trgovine polne orhidej, enih najbolj priljubljenih rastlin, ki jih imamo na okenskih policah. Poznamo približno 20.000 divjih sort in 70.000 gojenih.
Njihova vzgoja je precej lažja, kot menijo nekateri, večina ima namreč rada zmerno temperaturo, dovolj vlage in svetlobe. Ali drugače: kadar je v zaprtem prostoru udobno vam, bo tudi orhideji. Nekaj nege seveda potrebuje, s tem mislimo predvsem na zalivanje, poskrbeti pa moramo še, da nanjo ne sije sonce, da ni neposredno ob viru toplote ali mrzli ali celo zamrznjeni šipi.
Če šele začenjate svojo avanturo s temi lepimi rastlinami, morate najprej izbrati najprimernejšo zase oziroma za prostor, v katerem bo rasla. Ena od najbolj priljubljenih vrst je falenopsis, druge prav tako znane in lažje za vzgojo pa so katleja, cimbidij, dendrobij in pafiopedil; zadnje ne poznajo obdobja mirovanja in lahko v primernih razmerah cvetijo vse leto. Mnogi začetniki raje začnejo z eno vrsto orhideje, a ker vse omenjene uspevajo v podobnih razmerah, jih lahko tudi kombiniramo.
Orhideje potrebujejo dovolj svetlobe, ta je pomembna za rast in tudi cvetenje. Večina potrebuje posredno svetlobo, zanje so idealne okenske police, obrnjene proti jugu in zahodu, pomembno pa jih je zavarovati pred neposrednim soncem, ki jim lahko požge liste, in toploto; poleti poskrbimo za senčenje. Rade imajo kroženje zraka in sobno temperaturo med 18 in 24 stopinj Celzija čez dan.
Nekatere, na primer cimbidij, imajo raje nekoliko hladnejše okolje, druge, kot je denimo falenopsis, pa prenesejo tudi višje temperature, okoli 27 stopinj. Sicer pa velja, da lahko vse prenesejo tudi 33 stopinj, če le niso izpostavljene neposrednemu soncu. Jeseni jih ponoči za približno dva meseca izpostavimo temperaturi, nižji od 16 °C, tako bomo namreč spodbudili cvetenje.
V naravi rastejo v vlažnejšem podnebju, a se zlahka prilagodijo nižji vlagi v stanovanjih. Če menite, da vaše orhideje nimajo dovolj vlage, je rešitev povsem preprosta: škropljenje z razpršilko, to počnemo čez dan, da se do noči posušijo. Druga rešitev je, da lončke, v katerih rastejo, postavimo na pladnje s kamenčki in vodo.
Najpogostejše napake delamo pri zalivanju. Najbolje, da jih zalijemo, tik preden se zemlja posuši, kar je približno enkrat na teden. Orhideje ne marajo suše, a ne uživajo niti v zelo mokrem, pretirano zalivanje povzroči gnitje korenin, listi izgubijo čvrstost in začnejo veneti. Zalivamo zjutraj, z mehko, postano vodo sobne temperature, tisto, ki odteče v okrasni lonček, odlijemo, morda je še bolje, da cvetico z lončkom vred potopimo v vodo za kakšne pol ure. Tudi gnojimo jih, najbolje s tekočim gnojilom, še bolje s tistim za orhideje; v obdobju rasti najmanj dvakrat na mesec. Kot pri vseh gnojilih velja, da bo večja količina dušika pospešila rast listov, več fosforja in kalija pa cvetenje.
Občasno, na približno dve leti, jih je treba tudi presaditi, najbolje takoj po cvetenju. Stari substrat odstranimo in pregledamo korenine, z ostrimi škarjami odrežemo stare, posušene, gnile. Nove so svetle, bele. Na dno lončka, ki naj bo prosojen, saj bo tako svetloba dosegla tudi korenine, damo substrat, potem rastlino in jo zasujemo s substratom. Po presajanju zalijemo.
Seveda niti orhideje niso imune proti boleznim in škodljivcem, če najdemo denimo listne uši, liste navlažimo, potem pa jih obrišemo z vlažno krpico, ki smo jo pokapljali z alkoholom. Glivične bolezni so običajno posledica visoke vlage; z ostrim rezilom izrežemo bolne dele in uporabimo fungicid; virusnih okužb ne moremo pozdraviti, žal je treba rastlino zavreči.
Orhideje, na fotografiji je dendrobij, najraje rastejo na južni ali zahodni okenski polici. FOTO: Maryviolet, Getty Images
Njihova vzgoja je precej lažja, kot menijo nekateri, večina ima namreč rada zmerno temperaturo, dovolj vlage in svetlobe. Ali drugače: kadar je v zaprtem prostoru udobno vam, bo tudi orhideji. Nekaj nege seveda potrebuje, s tem mislimo predvsem na zalivanje, poskrbeti pa moramo še, da nanjo ne sije sonce, da ni neposredno ob viru toplote ali mrzli ali celo zamrznjeni šipi.
Če šele začenjate svojo avanturo s temi lepimi rastlinami, morate najprej izbrati najprimernejšo zase oziroma za prostor, v katerem bo rasla. Ena od najbolj priljubljenih vrst je falenopsis, druge prav tako znane in lažje za vzgojo pa so katleja, cimbidij, dendrobij in pafiopedil; zadnje ne poznajo obdobja mirovanja in lahko v primernih razmerah cvetijo vse leto. Mnogi začetniki raje začnejo z eno vrsto orhideje, a ker vse omenjene uspevajo v podobnih razmerah, jih lahko tudi kombiniramo.
Orhideje potrebujejo dovolj svetlobe, ta je pomembna za rast in tudi cvetenje. Večina potrebuje posredno svetlobo, zanje so idealne okenske police, obrnjene proti jugu in zahodu, pomembno pa jih je zavarovati pred neposrednim soncem, ki jim lahko požge liste, in toploto; poleti poskrbimo za senčenje. Rade imajo kroženje zraka in sobno temperaturo med 18 in 24 stopinj Celzija čez dan.
Raste naj v prosojnem lončku. FOTO: Nelly Senko, Getty Images
Nekatere, na primer cimbidij, imajo raje nekoliko hladnejše okolje, druge, kot je denimo falenopsis, pa prenesejo tudi višje temperature, okoli 27 stopinj. Sicer pa velja, da lahko vse prenesejo tudi 33 stopinj, če le niso izpostavljene neposrednemu soncu. Jeseni jih ponoči za približno dva meseca izpostavimo temperaturi, nižji od 16 °C, tako bomo namreč spodbudili cvetenje.
Lonček potopimo v vodo
V naravi rastejo v vlažnejšem podnebju, a se zlahka prilagodijo nižji vlagi v stanovanjih. Če menite, da vaše orhideje nimajo dovolj vlage, je rešitev povsem preprosta: škropljenje z razpršilko, to počnemo čez dan, da se do noči posušijo. Druga rešitev je, da lončke, v katerih rastejo, postavimo na pladnje s kamenčki in vodo.
Najpogostejše napake delamo pri zalivanju. Najbolje, da jih zalijemo, tik preden se zemlja posuši, kar je približno enkrat na teden. Orhideje ne marajo suše, a ne uživajo niti v zelo mokrem, pretirano zalivanje povzroči gnitje korenin, listi izgubijo čvrstost in začnejo veneti. Zalivamo zjutraj, z mehko, postano vodo sobne temperature, tisto, ki odteče v okrasni lonček, odlijemo, morda je še bolje, da cvetico z lončkom vred potopimo v vodo za kakšne pol ure. Tudi gnojimo jih, najbolje s tekočim gnojilom, še bolje s tistim za orhideje; v obdobju rasti najmanj dvakrat na mesec. Kot pri vseh gnojilih velja, da bo večja količina dušika pospešila rast listov, več fosforja in kalija pa cvetenje.
Zalivamo jih z mlačno postano vodo.
Občasno, na približno dve leti, jih je treba tudi presaditi, najbolje takoj po cvetenju. Stari substrat odstranimo in pregledamo korenine, z ostrimi škarjami odrežemo stare, posušene, gnile. Nove so svetle, bele. Na dno lončka, ki naj bo prosojen, saj bo tako svetloba dosegla tudi korenine, damo substrat, potem rastlino in jo zasujemo s substratom. Po presajanju zalijemo.
Seveda niti orhideje niso imune proti boleznim in škodljivcem, če najdemo denimo listne uši, liste navlažimo, potem pa jih obrišemo z vlažno krpico, ki smo jo pokapljali z alkoholom. Glivične bolezni so običajno posledica visoke vlage; z ostrim rezilom izrežemo bolne dele in uporabimo fungicid; virusnih okužb ne moremo pozdraviti, žal je treba rastlino zavreči.
