Navdušeni nad jesensko barvno paleto? Ta prinaša še vse kaj drugega

Vsako jesen se navdušujemo nad barvno paleto, od rdeče, vijolične do oranžne in rumene; je posledica kemičnih procesov, ki potekajo v drevesu, ko se letni časi spreminjajo iz poletja v zimo. Med rastno dobo so bili listi kot tovarne, v katerih se proizvaja večina snovi, potrebnih za rast. Ta proces poteka v številnih celicah v listu, ki vsebujejo klorofil, kar daje listu zeleno barvo.

Klorofil iz sončne svetlobe absorbira energijo, ki se uporablja za pretvorbo ogljikovega dioksida in vode v ogljikove hidrate, kot so sladkorji in škrob. Poleg tega so prisotni drugi pigmenti, rumeni, oranžni, karoteni in ksantofilni, ki na primer dajejo korenčku oranžno barvo. Večino leta jih prikriva velika količina zelenega klorofila, jeseni pa rastlinska tovarna zaradi manj dnevne svetlobe in nižje temperature ustavi postopek priprave hrane. Klorofil se razgradi, zelena barva izgine, rumene do oranžne barve pa postanejo vidne in dajo listom del značilnega sijaja. Hkrati se lahko pojavijo druge kemične spremembe, ki z razvojem rdečih antocianinskih pigmentov tvorijo dodatne barve. Jesensko listje nekaterih dreves kaže le rumene barve, drugi, denimo mnogi hrasti, večinoma rjave. Vse so posledica mešanja različnih količin ostankov klorofila in drugih pigmentov v listih. V nekaterih rastlinah je barvna proizvodnja precej enotna, na primer pri borovnicah, pri drugih se listi razlikujejo med posameznimi predstavniki ali celo dramatično znotraj posameznika ali celo znotraj enega samega lista (rdeči javorji).

Slovo od lista

Ko se pojavijo jesenske barve, se dogajajo tudi druge spremembe. Na predelu, kjer je list s pecljem pritrjen na drevo, se začne v žilah tvoriti plast celic, jih počasi zamaši in sproži propadanje listov. Ko so žile povsem zamašene in začne propadati vezno tkivo, se list v vetru ali zaradi gravitacije odtrga. Hkrati drevo zaliže brazgotino. V zadnji fazi listi odmrejo, se posušijo in postanejo rjavi. Pri večini dreves porjavijo šele, ko odpadejo. Temperatura zraka, svetloba in oskrba z vodo vplivajo na intenzivnost in trajanje barve. Temperature nad ničlo ugodno tvorijo antocianin, ki pri javorjih ustvari svetlo rdečino. Ob zgodnji zmrzali se zmanjša intenzivnost rdeče barve. Deževni in/ali oblačni dnevi običajno povečujejo intenzivnost barv. Gozdovi so jeseni najlepše obarvani v letih, ko je pomlad topla in mokra, poletje sončno, brez suše in z zmerno količino dežja, jesen pa z malo dežja, toplimi dnevi in hladnimi nočmi.

Jesenska škropljenja

Med obiranjem jabolk in odpadanjem listja na poganjkih nastajajo številne odprte rane, ki so lahko v ugodnih vremenskih razmerah vdorna mesta za bakterije. Smiselno je jesensko škropljenje, v razkuževalne namene je smiselno poškropiti z bakrovimi pripravki tudi vse koščičaste sadne vrste, poleg breskev češnje, višnje in slive. Za učinkovito varstvo koščičastega sadja pred okužbami glive breskove kodravosti in rožičavosti češpelj je treba breskve in češplje poškropiti jeseni in spomladi, saj le tako pravočasno zatremo razvoj gliv, ki prezimijo pod lubjem na lesu gostitelja ali na tleh v listju.

Cvetje v jeseni

Večletne rastline se pripravljajo na dormanco ali zimski počitek. Toplota lahko sproži ponovna jesenska cvetenja posameznih okrasnih rastlin. Na travnikih so se odprli posamezni cvetovi regrata in drugih rastlin. V zadnjih letih je jesensko cvetenje vse pogostejše, ni pa to množičen pojav. Vzrok je v stresnih vremenskih razmerah v vegetacijski sezoni, poletna vročina, ki ji sledijo krajše ohladitve (kot letos septembra) in ponovne otoplitve. To povzroči, da se ob jesenski toploti aktivirajo rastni hormoni, odgovorni za razcvet rodnih brstov, ki so v tem času že pripravljeni na pomlad.

Tudi nekatere vrste sadnega drevja ob toplem vremenu cvetijo jeseni. Brst, ki bi moral vzcveteti spomladi, se lahko odpre že zdaj. Po jesenskem cvetenju se plod ne bo razvil, saj ga bo uničila prva jesenska slana. Brst cvetenja spomladi ne bo mogel ponoviti.