Ne hodi mi preblizu

Kanadska vaditeljica psov Tara Palardy je leta 2012 ustanovila dobrodelni projekt The Yellow Dog, zamisel zanj je dobila na Švedskem. Eden od ciljev je izobraževanje širše javnosti o tem, da na psa privezan trak, rutica ali pentlja rumene barve opozarja, naj mu ne hodimo preblizu, ker potrebuje več prostora kot preostali psi. Vzroki so različni: lahko so plašni po naravi, lahko trpijo bolečine, okrevajo po bolezni ali operaciji, lahko so nedavno posvojeni iz zavetišča, morda so nestrpni do ljudi ali psov oz. imajo druge vedenjske težave, ki jih skrbniki še niso mogli odpraviti. Lahko gre za pse, ki jih še urijo za vodnike in pomoč ljudem s posebnimi potrebami ali pa te naloge že opravljajo.

Tudi v Sloveniji

Ideja o zaščiti psov s pomočjo navezanega rumenega traku se je zelo hitro širila po vsem svetu, kmalu smo jo začeli pod imenom Rumeni trak ali Rumeni pes spoznavati tudi v Sloveniji. Res pa je, da nas čaka še veliko dela, saj je na splošno smisel oziroma namen rumenih oznak pri nas še vse premalo znan. Vsi se moramo še učiti pravilnega ravnanja in uvidevnosti pri srečanjih s psi. Projekt ne omogoča samo lažjega komuniciranja med lastniki psov, ampak nagovarja tudi tiste, ki nimajo psov, se jih morda bojijo ali jih ne marajo. Opozarja nas namreč tudi, da se tujemu psu ne smemo približati in se poskušati z njim družiti, ne da bi prej za dovoljenje vprašali njegovega skrbnika. Še posebno pomembno je, da o tem podučimo otroke, majhne in večje.

Paziti moramo, da se naši psi, tudi če so zelo strpni in prijazni, ne približajo preveč tistim z rumenim opozorilom in da se tudi ljudje zadržujemo na primerni razdalji, tako se namreč najlaže izognemo morebitnim nevarnostim. Psom, ki potrebujejo več prostora, lahko skrbniki s tem znamenjem prihranijo številne stresne situacije.

Ne zaznamuje nevarnih psov

Skrbniki, ki sicer poznajo sporočilo rumenega traku, se včasih težko odločijo, da bi ga navezali na žival, saj se bojijo, da bi tako oznanjali, da imajo nevarnega psa, ki bo ugriznil, če se mu bomo preveč približali. Četudi bi se to v določenih okoliščinah res lahko zgodilo, rumeni trak ne zaznamuje nevarnih psov, ampak predvsem to, da ima pes, ki ga nosi, odgovornega skrbnika, ki bi mu rad omogočil varno in sproščeno gibanje zunaj domačega okolja in preprečil morebitne konflikte z drugimi psi ali ljudmi. Če pes pogosto kaže napadalno vedenje, samo rumena oznaka seveda ni in ne sme biti dovolj – v takem primeru je treba čim prej poiskati pomoč in začeti pod strokovnim vodstvom načrtno spreminjati vedenje.

Brez zlorab!

Zamisel o rumenem traku bo dosegla namen samo, če bomo vsi razumeli in upoštevali njeno osnovno sporočilo, zato je treba poudariti, da jih skrbniki ne smemo zlorabljati in jih psu namestiti samo zato, da bi se tako izognili vzgoji. Dolžnost vseh skrbnikov psov je, da jih primerno socializiramo, vzgojimo in nadzorujemo, rumeni trak jim namestimo le v posebnih okoliščinah oziroma takrat, kadar imamo razlog. Tovrstno označevanje je upravičeno le pri tistih psih, ki jih moramo (največkrat začasno, včasih tudi trajno) obvarovati pred bližino drugih bitij, in pri psih, ki se šele učijo ali pa že opravljajo posebne naloge.

*Karmen Zahariaš, Šola za družinske pse PRIDEN.SI, telefon: 041-679-578.