Ne mara sence in vetra

Končno se je toliko otoplilo, da so vrtičkarji po vsej Sloveniji lahko posadili sadike paradižnika. Sledi čakanje, da zacvetijo, nastavijo plodove in dozorijo. To, da so redno zalivanje, privezovanje ob oporo in trganje vršičkov pri gojenju paradižnika nujna opravila, že veste. Pa veste tudi, kaj mu ne prija? Obstajajo napake, zaradi katerih boste nad svojim pridelkom razočarani. Izogibajte se jim, še prej pa jih spoznajte.

Premajhna posoda

Tisti, ki nimajo vrta, sadike posadijo v cvetlične lonce ali korita. V njih bodo uspevale le, če bodo posode primerne velikosti. Izberite takšne s premerom od 35 do 50 centimetrov in globine vsaj pol metra. Komaj posajene rastline bodo v njih videti izgubljene, a ko se bodo razrasle, bodo imele dovolj prostora.



Za paradižnik, naj bo na vrtu ali v posodi, izberite sončno in zavetrno lego. Res je, da bo uspeval tudi v polsenci, a bodo plodovi manjši in manj okusni. Za najboljše rezultate naj bi ga sonce obsevalo vsaj sedem ur na dan.

Nepravilno zalivanje

Paradižnik je zelo dovzeten za bakterijske in glivične bolezni, ki se razvijejo v vlažnih in toplih razmerah. Te nastanejo, če se med zalivanjem njihovi listi zmočijo. Zato pazite, da boste močili samo zemljo, še boljši način za zagotavljanje primerne količine tekočine je preprost namakalni sistem: odsluženi plastenki odrežite dno in jo ob rastlini porinite v zemljo. Z vrha v plastenko dolivajte vodo, ta bo počasi iztekala skozi vrat.



Zalivajte redno, vsaj trikrat na teden zjutraj ali zvečer. Če bodo med zalivanji daljša obdobja, bodo plodovi drobni in razpokani. Zemlja naj bo vedno vlažna, a ne preveč namočena. Rastline v posodah potrebujejo pogostejše zalivanje, saj se zemlja prej izsuši, vlago bo pomagala zadrževati zastirka.

Premalo hranil

Za uspeh paradižnik potrebuje pravo kislost zemlje: najbolj mu ustreza rahlo kisla, vrednosti od 6 do 6,5 na pH-lestvici. Če je prekisla ali prebazična, rastlina ne bo uspevala in listi bodo porumeneli. V začetku rasti so dovolj organska gnojila, denimo kompost ali hlevski gnoj, pozneje so obvezna kalijeva, in ko rastlina nastavi plodove, kalcijeva, s katerimi poškropite liste. Nekaj kalcija je paradižniku mogoče zagotoviti tudi s škropljenjem z mlekom.

Na videz nezdrav plod s temnimi rjavimi lisami na spodnjem delu je veliko razočaranje, a mogoče se mu je izogniti. Gre za posledico pomanjkanja kalcija, kar je pogosto v sušnih obdobjih. Kadar je zemlja suha, rastlina iz nje ne more črpati tega elementa, včasih pa ga v prsti preprosto ni dovolj. To lahko spremenite z naravnimi kalcijevimi gnojili ali pa rastline zalivajte z vodo, v kateri se namakajo jajčne lupine.

Nepogrešljiv za lepo rast in zdrave plodove je tudi kalij. Paradižnik ga potrebuje štirikrat več kot denimo dušika. Zato ne pozabite na redno dognojevanje s kalijevimi gnojili in upoštevajte navodila, ki bodo zagotovila najboljši rezultat.