Ne nabirajmo ga ob cestah

Če se bo nadaljevalo toplo vreme, kakršnemu smo priča zadnje dneve, lahko ljubitelji regrata začnejo brusiti nožke in iskati ustrezne lokacije za nabiranje regrata, ki je najbrž najbolj znana in najbolj priljubljena divje rastoča užitna rastlina v Sloveniji. Ker ga, vsaj ne množično, ne gojimo na vrtovih, se je treba ponj odpraviti v naravo. Raste na travnikih in v vinogradih, ob poteh in cestah, na njivah in drugih obdelovanih kmetijskih površinah pa tudi na domači zelenici. V tem primeru je vrtnarju običajno v napoto, saj je invazivna vrsta, ki izpodriva travo, zato ga obravnavamo kot plevel.

A tokrat nas zanima regrat kot užitna rastlina. Čeprav je okusen in zdrav, na spomladanskem jedilniku pa seveda nadvse dobrodošla osvežitev, ko še ni druge solate, velja previdnost pri nabiranju. Izberimo travnik, odmaknjen od cest, najboljši so opuščeni, za katere vemo, da že dolgo niso v intenzivni obdelavi, zlasti pa ga ne nabirajmo za prometnimi cestami. Regrat zelo dobro uspeva tudi v vinogradih, a niti tu ni odveč pomislek glede onesnaženja, če vemo, da vinogradniki uporabljajo mnoga škropiva, ki se stekajo neposredno v tla. In najbrž ni junaka, ki bi se odpravil po regrat na travnik, ki ga je kmet pravkar polil z gnojnico. Seveda ne pozabimo na travnike, kamor pasji skrbniki množično vodijo na sprehod svoje štirinožne prijatelje.

Če regrat kupujemo, na primer pri branjevki na tržnici, ji moramo pač verjeti na besedo, da je bil nabran na neoporečni zemlji. Kadar sami nabiramo na travniku, je velika verjetnost, da smo na zasebnem zemljišču, in mnogi kmetje pač ne marajo, da se kdo pase po njihovem, če se izrazimo malo grobo. Če že ne moremo ugotoviti, čigav je travnik, da bi vnaprej poprosili za dovoljenje, se, če nas zaloti jezni lastnik, obnašajmo strpno.

Zgodaj spomladi uživamo mlade liste, najpogosteje v solati, ki poženejo iz korenike čisto ob tleh. V aprilu in maju bo regrat zacvetel, in tudi živorumeni cvetovi so užitni. Uporabljamo jih zlasti za pripravo sirupa.

Nabiranje regrata je precej mukotrpno in duhamorno opravilo. Prvič, ker moramo pri tem čepeti ali se plaziti po kolenih, in drugič, ker ga je zelo težko očistiti. Najbolje je, da ga odrežemo z ostrim nožičkom, tako da liste dvignemo od tal in zarežemo pod njimi. V grobem ga očistimo kar na travniku, tako bo doma manj dela. Narežemo ga na nekaj centimetrov dolge lističe in speremo v obilici vode, čim večkrat.