Ne pozabimo na okrasne gredice (FOTO)
Da bi poleti in še dolgo v jesen uživali ob pogledu na okrasni vrt, balkonsko cvetje ali zgolj trato pred hišo, bo treba za delo poprijeti že marca. Nekaterih opravil bi se bilo najbolje lotiti že v začetku meseca, a še vedno lahko pohitimo. To velja v prvi vrsti za gnojenje in okopavanje gredic s trajnicami. Še preden se tega lotimo, pa okrasni košček zemlje temeljito očistimo. Če smo to storili že jeseni, bo dela precej manj, nikakor pa to ne pomeni, da lahko čiščenje preskočimo.
Čeprav je narava zadnje mesece počivala, se je na vrtičkih kljub temu kaj dogajalo. Veter in težak sneg sta polomila kakšno vejo in prinesla suho listje, vse to je treba zdaj pograbiti in odstraniti, sicer bo začelo gniti, mokro listje je denimo idealen dom za komarje in druge žuželke, ki imajo rade temne in vlažne prostore. Odstranimo tudi plevel, če smo okrog rastlin prejšnjo sezono nasuli zastirko, na okrasnih gredicah je še posebno priljubljeno lubje, ga nekoliko razgrabimo, da se prepričamo, ali je z njim vse v redu in ali si morda v njem niso našli doma kakšni škodljivci. Preperelo ali močno poškodovano zastirko zamenjamo, enako storimo, če v lubju opazimo neljube živali. Z novim in svežim lubjem bodo gredice v trenutku videti veliko boljše in sveže.
Prezračimo tla
Preden nanje nasujemo novo zastirko, pa tla prezračimo, saj je prst med zimo postala zbita in trdna, v takšni pa zrak in hranilne snovi težje pridejo do korenin rastlin. Gredico enostavno prezračimo tako, da v zemljo zapičimo vile in jih nekajkrat zamajemo sem in tja. Pazimo le, da tega ne počnemo preblizu rastlin, saj jim lahko poškodujemo korenine. Trajnice lahko še okopljemo, nato pa jim namenimo nov odmerek hranil v obliki bio gnojil.
Ko je konec zimskih razmer, si dobro ogledamo tudi trato. V tistih delih Slovenije, kjer tla večji del zime prekriva sneg in so oviti v meglo, se zna zgoditi, da se je med travnimi bilkami razrastel mah. Ta obožuje vlažno prst in hitro požene na mestih, kjer je trata odmrla. Mah lahko pograbimo, najlažje pa se ga znebimo z zeleno galico, pazimo le, da v bližini ni vodnih virov ali varovanih voda, na teh območjih je uporaba zelene galice namreč prepovedana. Kupimo jo v specializiranih trgovinah in vrtnarijah in zmešamo z vodo ali jo pred dežjem le potresemo po mahu, ki ga želimo odstraniti. Koliko suhe galice potrebujemo za določeno površino in v kakšnem razmerju jo zmešamo z vodo, preberemo v navodilih proizvajalca, običajno pa naj bi bilo na kvadratni meter maha dovolj 40 gramov zelene galice v suhi obliki ali dva litra raztopine, v kateri je 50 g zelene galice. Mah bo kmalu odmrl in z lahkoto ga bomo odstranili.
Preperelo ali močno poškodovano zastirko zamenjamo.
Ker je odstranjevanje odmrlega maha veliko lažje kot odstranjevanje tistega, ki je s koreninami usidran v tla, bo škoda na travnih bilkah veliko manjša, še posebno če ga odstranjujemo z grabljami. Odstranimo tudi druge morebitne plevele in neželene rastline, kakšno divjo cvetlico, ki se je zasejala med trato, pa le pustimo, čebele nam bodo hvaležne. Na prazni prostor, ki je ostal za mahom in plevelom, bomo nato aprila, ko bo nevarnost pozebe in snega nekoliko manjša kot marca, posejali novo travo. To je najbolje storiti dan pred napovedanim dežjem.
Trajnice okopljemo in pognojimo.
