OBRATI
Ne pozabite na menjavo pnevmatik, preverite kaj je treba vedeti
Smo v obdobju, ko je vreme spremenljivo: čez dan so temperature lahko še precej visoke, jutra pa so po navadi hladnejša, zato so vozne razmere precej raznolike.
Odpri galerijo
Vozniki se morajo prilagoditi na nižje jutranje in večerno sonce. FOTOGRAFIJI: Gašper Boncelj
Počasi se bliža sredina novembra in z njim zahteva po vožnji z zimskimi pnevmatikami. Vulkanizerji delajo tudi v zaostrenih razmerah, a menjava pnevmatik poteka počasneje, pogosto se je treba naročiti, zato se je z vsem skupaj smiselno ukvarjati že nekoliko prej. S pomočjo agencije za varnost v prometu (AVP) predstavljamo najpomembnejša določila, ki veljajo za zimske pnevmatike, in dodajamo aktualne nasvete za čas jesenske vožnje.
Predpisi, ki vplivajo na menjavo pnevmatik, se niso spremenili in tako še vedno velja, da morajo imeti od 15. novembra do 15. marca prihodnje leto in vedno v zimskih razmerah motorna vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3500 kilogramov, predpisano zimsko opremo (izjema je priobalni pas). Pri temperaturi pod sedmimi stopinjami ima letna pnevmatika že slabše lastnosti, če je poleg tega še obrabljena, torej z manjšim profilom, pa se zdrs morda zgodi še prej.
V zimsko opremo sodijo zimske pnevmatike na vseh kolesih ali letne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa, na kar moramo biti pozorni pri nakupu. Pri nekaterih avtomobilih je njihova uporaba omejena le na določene dimenzije pnevmatik.
Ko govorimo o zimski opremi, moramo imeti na osebnih vozilih, lahkih tovornih, trikolesnih, lahkih štirikolesnih in štirikolesnih vozilih zimske pnevmatike na vseh kolesih; pri tovornih, vozilih za prevoz več potnikov in avtobusih pa morajo biti zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih. Žlebovi dezena pnevmatik morajo biti globoki najmanj tri milimetre. Globino lahko preverimo z ustreznim merilnikom oziroma kovancem za en evro (njegov zlati rob je namreč širok tri milimetre) ali z oznakami na pnevmatiki, smiselno pa jo je preveriti pogosteje, še posebno če je zima blaga, saj je pri višjih temperaturah obraba večja.
Priporočljivo je, da so na vseh kolesih pnevmatike istega proizvajalca. Oziroma na vsaki osi naj bodo pnevmatike istega proizvajalca, istega tipa, modela, nosilnosti, hitrostnega razreda in enake globine profila. To pomeni, da je treba izrabljene pnevmatike zamenjati vsaj v paru. Na vseh kolesih morajo biti pnevmatike ene vrste (poletne, zimske) in istih dimenzij.
Že zdaj v času krajših dni in hladnejšega vremena je na cestah pomembno tudi vozniško vedenje. Zjutraj je pogosta megla, vidljivost je zato slabša, na cestah je odpadlo listje in zemlja zaradi spravila poljščin, kar posebno v dežju poslabša oprijem pnevmatik z voziščem, podobno kot ob poledici. To je obdobje, ko je vreme zelo spremenljivo: čez dan so temperature lahko še precej visoke, jutra pa so po navadi hladnejša, zato so vozne razmere raznolike. Tudi zvečer so ceste spolzke, posebno v senčnih legah, zato je oprijem pnevmatik lahko slabši. Na ravnini voznikom to morda še ne bo povzročalo večjih težav, v ovinkih pa je lahko že težava. Zato je nujno prilagoditi hitrost voznim razmeram in ohranjati ustrezno varnostno razdaljo. Izpostavljena območja, ki najhitreje poledenijo, so v senci, blizu jezer in rek, mostovi, nadvozi in križišča.
Na AVP poudarjajo, da zaviranje na mokrem, spolzkem ali poledenelem vozišču zahteva večjo varnostno razdaljo, zavorna pot pa se podaljša. Ko so razmere na cestah spremenjene, se spremeni tudi tehnika zaviranja. Nenadno zaviranje in zavijanje povzroči, da pnevmatike lahko izgubijo že tako zelo slab oprijem na cesti, zaradi tega pa vozilo lahko zdrsi. S spremljanjem dogajanja za sabo v vzvratnem ogledalu, postopnim zmanjševanjem hitrosti in signaliziranjem z zavornimi lučmi, preden bistveno upočasnimo vožnjo, lahko zmanjšamo možnost naleta v naše vozilo.
Meja sneženja se je tudi letos oktobra že spustila precej pod tisoč metrov, zato morajo biti vozniki pripravljeni tudi na takšne razmere. Steklene površine morajo biti očiščene, da imamo dober pregled. Vozniki naj nujno poskrbijo, da vsa svetlobna telesa na vozilu delujejo (sprednji, zadnji žarometi, utripalke). Dobro morajo delati brisalci, zagotoviti moramo dovolj tekočine za umivanje stekla, pozimi tudi za nižje temperature.
Megla se že pojavlja in seveda se vidljivost poslabša. Ko je manjša od 50 metrov, je najvišja dovoljena hitrost 50 kilometrov na uro. Ob zmanjšani vidljivosti uporabimo zasenčene žaromete ali meglenke (ali kombinacijo obojih). Uporaba meglenk je dovoljena le, kadar je vidljivost manjša od 50 metrov, zadnjih meglenk pa ni dovoljeno uporabiti na vozilu, za katerim vozi na majhni razdalji drugo (na primer v koloni vozil). Voznik ne sme pozabiti izklopiti prednjih in zadnjih meglenk, ko megle ni več, ali zadnjih, ko ga dohiti drugo vozilo.
Nizko jutranje in večerno sonce je posebno pozimi v kombinaciji s svetlečim se snegom zelo neprijetno in lahko tudi nevarno. Da zaradi bleščanja ne bi prezrli ovire ali katere druge kritične situacije, poskrbite za očiščeno vetrobransko steklo, uporabite sončne zaslonke in sončna očala.
Čas jesensko-zimskih razmer pa zahteva še dodatno pozornost na najbolj ranljive udeležence, pešce in kolesarje, poleg varnosti gre tudi za kulturo – da jih v dežju, plundri, snežni brozgi dovolj počasi obidemo na primerni razdalji, saj jih sicer lahko poškropimo.
Zimska oprema
Predpisi, ki vplivajo na menjavo pnevmatik, se niso spremenili in tako še vedno velja, da morajo imeti od 15. novembra do 15. marca prihodnje leto in vedno v zimskih razmerah motorna vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3500 kilogramov, predpisano zimsko opremo (izjema je priobalni pas). Pri temperaturi pod sedmimi stopinjami ima letna pnevmatika že slabše lastnosti, če je poleg tega še obrabljena, torej z manjšim profilom, pa se zdrs morda zgodi še prej.
V jesenskem času moramo biti previdnejši na cesti, med drugim je na mokri podlagi daljša zavorna pot.
V zimsko opremo sodijo zimske pnevmatike na vseh kolesih ali letne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa, na kar moramo biti pozorni pri nakupu. Pri nekaterih avtomobilih je njihova uporaba omejena le na določene dimenzije pnevmatik.
Ko govorimo o zimski opremi, moramo imeti na osebnih vozilih, lahkih tovornih, trikolesnih, lahkih štirikolesnih in štirikolesnih vozilih zimske pnevmatike na vseh kolesih; pri tovornih, vozilih za prevoz več potnikov in avtobusih pa morajo biti zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih. Žlebovi dezena pnevmatik morajo biti globoki najmanj tri milimetre. Globino lahko preverimo z ustreznim merilnikom oziroma kovancem za en evro (njegov zlati rob je namreč širok tri milimetre) ali z oznakami na pnevmatiki, smiselno pa jo je preveriti pogosteje, še posebno če je zima blaga, saj je pri višjih temperaturah obraba večja.
Priporočljivo je, da so na vseh kolesih pnevmatike istega proizvajalca. Oziroma na vsaki osi naj bodo pnevmatike istega proizvajalca, istega tipa, modela, nosilnosti, hitrostnega razreda in enake globine profila. To pomeni, da je treba izrabljene pnevmatike zamenjati vsaj v paru. Na vseh kolesih morajo biti pnevmatike ene vrste (poletne, zimske) in istih dimenzij.
Jesenska vožnja
Že zdaj v času krajših dni in hladnejšega vremena je na cestah pomembno tudi vozniško vedenje. Zjutraj je pogosta megla, vidljivost je zato slabša, na cestah je odpadlo listje in zemlja zaradi spravila poljščin, kar posebno v dežju poslabša oprijem pnevmatik z voziščem, podobno kot ob poledici. To je obdobje, ko je vreme zelo spremenljivo: čez dan so temperature lahko še precej visoke, jutra pa so po navadi hladnejša, zato so vozne razmere raznolike. Tudi zvečer so ceste spolzke, posebno v senčnih legah, zato je oprijem pnevmatik lahko slabši. Na ravnini voznikom to morda še ne bo povzročalo večjih težav, v ovinkih pa je lahko že težava. Zato je nujno prilagoditi hitrost voznim razmeram in ohranjati ustrezno varnostno razdaljo. Izpostavljena območja, ki najhitreje poledenijo, so v senci, blizu jezer in rek, mostovi, nadvozi in križišča.
Zaviranje na mokrem, spolzkem vozišču zahteva večjo varnostno razdaljo.
Na AVP poudarjajo, da zaviranje na mokrem, spolzkem ali poledenelem vozišču zahteva večjo varnostno razdaljo, zavorna pot pa se podaljša. Ko so razmere na cestah spremenjene, se spremeni tudi tehnika zaviranja. Nenadno zaviranje in zavijanje povzroči, da pnevmatike lahko izgubijo že tako zelo slab oprijem na cesti, zaradi tega pa vozilo lahko zdrsi. S spremljanjem dogajanja za sabo v vzvratnem ogledalu, postopnim zmanjševanjem hitrosti in signaliziranjem z zavornimi lučmi, preden bistveno upočasnimo vožnjo, lahko zmanjšamo možnost naleta v naše vozilo.
Sneg in megla
Meja sneženja se je tudi letos oktobra že spustila precej pod tisoč metrov, zato morajo biti vozniki pripravljeni tudi na takšne razmere. Steklene površine morajo biti očiščene, da imamo dober pregled. Vozniki naj nujno poskrbijo, da vsa svetlobna telesa na vozilu delujejo (sprednji, zadnji žarometi, utripalke). Dobro morajo delati brisalci, zagotoviti moramo dovolj tekočine za umivanje stekla, pozimi tudi za nižje temperature.
Megla se že pojavlja in seveda se vidljivost poslabša. Ko je manjša od 50 metrov, je najvišja dovoljena hitrost 50 kilometrov na uro. Ob zmanjšani vidljivosti uporabimo zasenčene žaromete ali meglenke (ali kombinacijo obojih). Uporaba meglenk je dovoljena le, kadar je vidljivost manjša od 50 metrov, zadnjih meglenk pa ni dovoljeno uporabiti na vozilu, za katerim vozi na majhni razdalji drugo (na primer v koloni vozil). Voznik ne sme pozabiti izklopiti prednjih in zadnjih meglenk, ko megle ni več, ali zadnjih, ko ga dohiti drugo vozilo.
Pri temperaturi, nižji od 7 stopinj Celzija, se lastnosti letne pnevmatike še poslabšajo.
Nizko jutranje in večerno sonce je posebno pozimi v kombinaciji s svetlečim se snegom zelo neprijetno in lahko tudi nevarno. Da zaradi bleščanja ne bi prezrli ovire ali katere druge kritične situacije, poskrbite za očiščeno vetrobransko steklo, uporabite sončne zaslonke in sončna očala.
Varnost in kultura
Čas jesensko-zimskih razmer pa zahteva še dodatno pozornost na najbolj ranljive udeležence, pešce in kolesarje, poleg varnosti gre tudi za kulturo – da jih v dežju, plundri, snežni brozgi dovolj počasi obidemo na primerni razdalji, saj jih sicer lahko poškropimo.
