PRVO LETO NAJPOMEMBNEJŠE
Ne prehitevajmo gibalnega razvoja (FOTO)
Zaradi neučakanosti staršev ima otrok lahko težave pri gibanju, tudi hoji; nepravilen gibalni razvoj se kaže tudi v odraslosti.
Odpri galerijo
Gibalni razvoj otroka je najbolj intenziven v prvem letu življenja. Kako se bo gibalno razvijal, je odvisno od okolja, genske zasnove in usmeritev staršev oziroma skrbnikov. Zelo pomembno je, da že z novorojenčkom ravnamo pravilno in tako preprečimo razvoj neskladnega mišičnega tonusa, pravita Vesna Cerar in Janja Kramar iz centra gibalnega razvoja dojenčkov in otrok Pedosana. Dojenčku prav nič ne koristimo, če prehitevamo njegov naravni razvoj in ga prehitro postavljamo v neprimerne položaje (posedanje, učenje hoje z vodenjem za roke). Predvsem mu moramo dati veliko časa in priložnosti (odlaganje na tla, na blazino) za učenje in spoznavanje svojega telesa. »Starši naj bodo z njim na tleh in naj ga vodijo, usmerjajo iz položaja v položaj. Ko dojenček usvoji premikanje v prostoru, se mora naučiti tudi pasti in zadržati privzdignjeno glavo, da z njo ne udari ob podlago.« Ob kobacanju se razvijajo koordinacija, ravnotežje, v tem obdobju se uči uloviti na roke.
Katere so najpogostejše napake odraslih, ki lahko slabo vplivajo na otrokov gibalni razvoj? Česa nikakor ne bi smeli početi? »Naši obiskovalci nam pogosto povedo, da jim starši rečejo: 'Pa kaj kompliciraš, saj sva tudi midva tebe gor spravila, pa ni s tabo nič narobe.' Pa vendar je narobe. Starši so nas posedali na ritko in puščali v tem položaju, nas vodili za roke, nas postavljali v hojice … Lahko je ravno to krivo, da imamo danes bolečine v hrbtenici, smo asimetrični ali zvračamo stopala bodisi navznoter bodisi navzven. Danes vemo, da je to narobe, zato ob usvajanju samostojne hoje odsvetujemo držanje otroka tudi samo za eno roko, saj lahko pride celo do izpaha, recimo zaradi potega roke ob padcu. Raje mu omogočite razmere za učenje dobrih vzorcev gibanja in njihovo ponavljanje.«
Tako vsak otrok pridela tudi kakšno buško, a ovire se nauči premagovati ravno z izkušnjami, zato ga ne omejujemo, denimo z besedami: »Ne tja, padel boš!« »Seveda pazimo nanj, a mu dovolimo poskusiti.« Tudi odlaganje dojenčka v, denimo, počivalnik slabo vpliva na njegov gibalni razvoj. Čim več naj bo na oblazinjeni in nedrseči podlagi na tleh. »Naša mentorica, nevrofizioterapevtka Neda Rotar ugotavlja, da starši preveč hitijo in hrepenijo po napredku razvoja dojenčka, za dober gibalni razvoj pa otrok potrebuje zlasti čas in razvojnemu obdobju prilagojene usmeritve, ne pa priganjanja in neučakane spodbude.«
Ne učite ga hoditi!Odrasli pogosto nestrpno pričakujejo prve samostojne korake in v tej vnemi dojenčka učijo hoditi z vodenjem za roke. Strokovnjaki opozarjajo, da mu s tem škodimo, saj lahko razvije neustrezne vzorce hoje za vse življenje, poleg tega celo podaljšamo čas do samostojne hoje. Otrok bo shodil, ko bosta njegovo telo in um temu kos.
Kako je pravilno?
Za pravilen gibalni razvoj je treba skrbeti že od rojstva. Pomembno je, da otroka med pestovanjem podpiramo. Položaj med pestovanjem je odvisen od starosti in razvojnega obdobja, vedno pa potrebuje podporo medenice, prav tako mu moramo zagotavljati raven položaj hrbtenice, pravita sogovornici. »Če se odločite za uporabo nosilk ali trakov, izberite takšne, ki omogočajo dober položaj dojenčka in ustrezno podporo telesa. Čas nošenja v nosilki prilagodite otrokovi starosti, načeloma pa velja: bolje manj kot več.« Dojenčka vedno odlagamo in dvigujemo prek boka, tudi v lupinico, posteljo, voziček. »Staršem svetujemo, naj se izogibajo dvigovanju s hrbta in odlaganju na hrbet.«
Ob učenju samostojne hoje odsvetujemo držanje otroka tudi samo za eno roko, saj lahko pride celo do izpaha.
Katere so najpogostejše napake odraslih, ki lahko slabo vplivajo na otrokov gibalni razvoj? Česa nikakor ne bi smeli početi? »Naši obiskovalci nam pogosto povedo, da jim starši rečejo: 'Pa kaj kompliciraš, saj sva tudi midva tebe gor spravila, pa ni s tabo nič narobe.' Pa vendar je narobe. Starši so nas posedali na ritko in puščali v tem položaju, nas vodili za roke, nas postavljali v hojice … Lahko je ravno to krivo, da imamo danes bolečine v hrbtenici, smo asimetrični ali zvračamo stopala bodisi navznoter bodisi navzven. Danes vemo, da je to narobe, zato ob usvajanju samostojne hoje odsvetujemo držanje otroka tudi samo za eno roko, saj lahko pride celo do izpaha, recimo zaradi potega roke ob padcu. Raje mu omogočite razmere za učenje dobrih vzorcev gibanja in njihovo ponavljanje.«