PAJKI
Ne zahtevajo veliko pozornosti
Pajki so zelo zanimivi, nezahtevni in hvaležni hišni ljubljenčki; preden ga kupimo, se moramo pozanimati, katera vrsta je za nas najprimernejša.
Odpri galerijo
Nekateri predejo zanimive mreže. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Vsekakor ne spadajo med klasične hišne ljubljenčke, saj se z njimi ne moremo crkljati in igrati. Ne bodo se borili za našo pozornost pa tudi sosedov ne bodo motili s svojim oglašanjem. Če verjamete ali ne, pajki so nadvse priljubljeni hišni ljubljenčki, osupljivo jih je opazovati, pa še tiho so.
Prav tako ne zahtevajo veliko pozornosti in jih lahko dlje pustimo same doma. A se moramo obenem zavedati, da lahko nekatere vrste boleče ugriznejo, prav tako so zelo spretni pri begu iz terarija, zato moramo zagotoviti ustrezno varnost.
Pajki spadajo med najbolj poceni domače živali, kar je zagotovo mikavno pri izbiri eksotičnega ljubljenčka. Najbolj razširjene vrste ptičjih pajkov lahko dobimo že za nekaj evrov, za bolj eksotične bomo odšteli največ nekaj sto evrov. Tudi terarij je bolj preprost in manjši kot recimo tisti za kuščarje in kače, čeprav je dodaten prostor za gibanje vedno dobrodošel. Z malce truda lahko kupimo pajka z ustrezno opremo že za približno 50 evrov, kar je ceneje od večine opremljenih kletk za male glodavce. Odvisno od velikosti in vrste moramo izbrati ustrezno posodo, manjše vrste so lahko v stekleni posodi za vlaganje, večje v insektarijih, lahko pa jim privoščimo velik terarij.
Vsak pajek zahteva določen substrat, denimo humusu podobno prst z veliko odpadlega materiala, suh pesek, kamenje, nekateri imajo radi območje s stoječo vodo. Pri uporabi substrata moramo paziti, da je razkužen, saj je dihalni sistem pajka dovzeten za glivične okužbe. To pomeni, da se izogibajmo neposredni uporabi materiala iz narave, če ga prej ne razkužimo.
Tudi hrana, ki mu jo moramo dati, je bistveno cenejša, prehranjujejo se največ enkrat na teden, ko pojedo črička ali dva, lahko pa se postijo tudi več mesecev.
S prihodom interneta in širšim dostopom do podatkov o negi pajkov se je razmahnila njihova priljubljenost. S pomočjo spleta se tako zlahka pozanimamo, katera vrsta je za nas najprimernejša. Vsaka ima namreč svoj značaj in tudi potrebe.
Določene vrste pajkov potrebujejo visoko vlažnost in dodatno ogrevanje, medtem ko je pri puščavskih vrstah vlažnost nizka, večja pa morajo biti nihanja v temperaturah. Po vedenju se močno razlikujejo med seboj, nekateri kopljejo rove, drugi hodijo po tleh, tretji skačejo in jadrajo z drevesa na drevo. Drevesne vrste imajo raje bolj visoke terarije, saj se veliko gibljejo v vertikalni smeri.
Nekatere vrste pletejo lepe simetrične mreže, druge polagajo čez tla preprogo iz niti, ki se zatrese, ko se približa plen. Vsaka ima drugačno strategijo lova, kar pomeni, da jih hranimo z živimi živalmi, kar je za marsikoga velika ovira.
Preden se odločimo za pajka kot domačo žival, se moramo zavedati tudi tveganja, ki je s tem povezano. Omenili smo, da se lahko stisnejo skozi najmanjše razpoke, zato nepazljivemu lastniku neredko uidejo. To pomeni, da moramo paziti, kadar odpremo pokrov terarija – na primer, ko jih hranimo –, saj so precej hitrejši, kot bi jim prisodili. Bliskovito lahko stečejo po naši roki in se skrijejo za pohištvo.
Pajke sicer lahko prijemamo, vendar večina strokovnjakov to odsvetuje. Razlog je varnost pajkov, ne lastnikov, saj jih lahko z neustreznim prijemanjem poškodujemo ali celo ubijemo. Obenem je prijemanje za žival velik stres, ki lahko sproži agresiven odziv, celo ugriz. Vsaka vrsta pajka ima strup, vendar so ti različno močni. Vrtni in hišni pajki ne morejo predreti človeške kože pa tudi njihov strup ni dovolj močan.
Tarantele imajo ugriz, ki je srednje boleč, lahko povzroči otekline, primerjajo ga s čebeljim pikom. Največji problem pri ugrizih so alergijske reakcije. Seveda obstajajo tudi vrste, kot je črna vdova, katerih ugrizi so bistveno bolj nevarni in lahko celo povzročijo smrt. Ti pajki seveda niso primerni za domače živali.
Nekateri predejo zanimive mreže. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Prav tako ne zahtevajo veliko pozornosti in jih lahko dlje pustimo same doma. A se moramo obenem zavedati, da lahko nekatere vrste boleče ugriznejo, prav tako so zelo spretni pri begu iz terarija, zato moramo zagotoviti ustrezno varnost.
Prednosti pajkov
Pajki spadajo med najbolj poceni domače živali, kar je zagotovo mikavno pri izbiri eksotičnega ljubljenčka. Najbolj razširjene vrste ptičjih pajkov lahko dobimo že za nekaj evrov, za bolj eksotične bomo odšteli največ nekaj sto evrov. Tudi terarij je bolj preprost in manjši kot recimo tisti za kuščarje in kače, čeprav je dodaten prostor za gibanje vedno dobrodošel. Z malce truda lahko kupimo pajka z ustrezno opremo že za približno 50 evrov, kar je ceneje od večine opremljenih kletk za male glodavce. Odvisno od velikosti in vrste moramo izbrati ustrezno posodo, manjše vrste so lahko v stekleni posodi za vlaganje, večje v insektarijih, lahko pa jim privoščimo velik terarij.
Brachypelma smithi je ena najbolj priljubljenih vrst.
Vsak pajek zahteva določen substrat, denimo humusu podobno prst z veliko odpadlega materiala, suh pesek, kamenje, nekateri imajo radi območje s stoječo vodo. Pri uporabi substrata moramo paziti, da je razkužen, saj je dihalni sistem pajka dovzeten za glivične okužbe. To pomeni, da se izogibajmo neposredni uporabi materiala iz narave, če ga prej ne razkužimo.
Tudi hrana, ki mu jo moramo dati, je bistveno cenejša, prehranjujejo se največ enkrat na teden, ko pojedo črička ali dva, lahko pa se postijo tudi več mesecev.
Različne vrste
S prihodom interneta in širšim dostopom do podatkov o negi pajkov se je razmahnila njihova priljubljenost. S pomočjo spleta se tako zlahka pozanimamo, katera vrsta je za nas najprimernejša. Vsaka ima namreč svoj značaj in tudi potrebe.
Pajki se levijo.
Določene vrste pajkov potrebujejo visoko vlažnost in dodatno ogrevanje, medtem ko je pri puščavskih vrstah vlažnost nizka, večja pa morajo biti nihanja v temperaturah. Po vedenju se močno razlikujejo med seboj, nekateri kopljejo rove, drugi hodijo po tleh, tretji skačejo in jadrajo z drevesa na drevo. Drevesne vrste imajo raje bolj visoke terarije, saj se veliko gibljejo v vertikalni smeri.
Nekatere vrste pletejo lepe simetrične mreže, druge polagajo čez tla preprogo iz niti, ki se zatrese, ko se približa plen. Vsaka ima drugačno strategijo lova, kar pomeni, da jih hranimo z živimi živalmi, kar je za marsikoga velika ovira.
Slabe plati
Preden se odločimo za pajka kot domačo žival, se moramo zavedati tudi tveganja, ki je s tem povezano. Omenili smo, da se lahko stisnejo skozi najmanjše razpoke, zato nepazljivemu lastniku neredko uidejo. To pomeni, da moramo paziti, kadar odpremo pokrov terarija – na primer, ko jih hranimo –, saj so precej hitrejši, kot bi jim prisodili. Bliskovito lahko stečejo po naši roki in se skrijejo za pohištvo.
So zelo atraktivne živali.
Pajke sicer lahko prijemamo, vendar večina strokovnjakov to odsvetuje. Razlog je varnost pajkov, ne lastnikov, saj jih lahko z neustreznim prijemanjem poškodujemo ali celo ubijemo. Obenem je prijemanje za žival velik stres, ki lahko sproži agresiven odziv, celo ugriz. Vsaka vrsta pajka ima strup, vendar so ti različno močni. Vrtni in hišni pajki ne morejo predreti človeške kože pa tudi njihov strup ni dovolj močan.
Pajki so odlična izbira za majhna stanovanja in lastnike z malo prostega časa.
Tarantele imajo ugriz, ki je srednje boleč, lahko povzroči otekline, primerjajo ga s čebeljim pikom. Največji problem pri ugrizih so alergijske reakcije. Seveda obstajajo tudi vrste, kot je črna vdova, katerih ugrizi so bistveno bolj nevarni in lahko celo povzročijo smrt. Ti pajki seveda niso primerni za domače živali.
