BOŽIČNO ŽITO
Nekoč napovedovalo letino, danes je lep okras
Božično žito po pravilih sejemo 4., 8. ali 13. decembra, a tudi če bomo datume zgrešili, bo gosta zelena preproga polepšala praznično podobo doma
Odpri galerijo
V duhu starodavne tradicije v začetku decembra posejemo božično žito, ki bo najlepše in najbolj košato ravno v času okoli praznikov. Sejemo lahko katero koli žito, a običajno pšenico, semena lahko kupimo v vsaki vrtnariji ali bolje založeni trgovini z živili, prav pod imenom božično žito. Predpisani datumi setve so 4. decembra, ko goduje sv. Barbara, Marijin praznik 8. decembra in god sv. Lucije, ki je 13. decembra. To so datumi, da bo žito, ki klije od 10 dni do dveh tednov, do božiča ravno prav veliko.
Če žito morda zasmrdi, ga dvignemo z vato, v katero so se zapletle korenine, speremo lonček in kolikor gre še vato ter vse skupaj postavimo nazaj. Za rast žita je pomembna tudi svetloba, zato lonček postavimo na osvetljen prostor, najbolje na okensko polico. Če bo pretemno, žito ne bo dobro raslo, če bo svetlobe preveč, se bodo rastline pretegnile. Da bo grmiček lopo košat, žito sproti prirezujemo na višini 10 centimetrov.
Če imamo pri hiši otroke, si lahko namesto lončka ali podstavka omislimo zabavne oblike žitnih podstavkov. Naredimo različne like, iz katerih raste žito, na primer ježa, pri katerem rastoče žito predstavlja bodice. Postopek izdelave ježka je povsem preprost, potrebujemo le žaganje in odsluženo žensko najlonko. Primerno količino žaganja čim bolj enakomerno zmešamo s semeni, vse skupaj potresemo s semeni in ponovno zmešamo. Naložimo hlačno nogavico in iz nje oblikujemo ježka. Narišemo mu oči in smrček ter primerno poškropimo z vodo. Ob dobri oskrbi bo do božiča iz ježa pokukalo neskončno stebelc za ježeve bodice.
Prst ali vata
Nekoč so verjeli, da bo mlado žito, ki bo v hiši raslo sredi zime, prihodnje leto prineslo bogato letino, družini pa srečo in veselje. Ne glede na pravila in tradicijo pa ga lahko sejemo zgolj v okras, in to na dva načina, v zemljo ali na namočeno vato. Za setev izberemo nizke posodice, najbolje okrasne, lahko tudi podstavke za cvetlične lončke. V posode natresemo tanko plast zemlje in na podlago posejemo žito, kar na gosto. Pokrijemo s tanko plastjo prsti in zalijemo, previdno, da ostane zemlja enakomerno porazdeljena po posodi. Postavimo jo na toplo in svetlo mesto, da bodo semena lahko vzklila. Vseskozi pazimo, da bo zemlja vlažna, ne sme pa biti preveč mokra, saj žito v tem primeru napade plesen. Lahko ga zalivamo kar s pršilko. Podobno sejemo na vlažno vato, le da semen pri tem ne pokrivamo, še bolj pa moramo biti pozorni na vlago, saj se vata hitro izsuši. Setev na vati je bolj čista, saj ni zemlje, ki bi se razsula po mizi ali po tleh, slaba lastnost te setve pa je neprijeten vonj, ki se razvije, saj vate ne izpiramo z vodo.Žito sproti strižemo na deset centimetrov, tako bo košato in bo enakomerno raslo.
Če žito morda zasmrdi, ga dvignemo z vato, v katero so se zapletle korenine, speremo lonček in kolikor gre še vato ter vse skupaj postavimo nazaj. Za rast žita je pomembna tudi svetloba, zato lonček postavimo na osvetljen prostor, najbolje na okensko polico. Če bo pretemno, žito ne bo dobro raslo, če bo svetlobe preveč, se bodo rastline pretegnile. Da bo grmiček lopo košat, žito sproti prirezujemo na višini 10 centimetrov.
Če imamo pri hiši otroke, si lahko namesto lončka ali podstavka omislimo zabavne oblike žitnih podstavkov. Naredimo različne like, iz katerih raste žito, na primer ježa, pri katerem rastoče žito predstavlja bodice. Postopek izdelave ježka je povsem preprost, potrebujemo le žaganje in odsluženo žensko najlonko. Primerno količino žaganja čim bolj enakomerno zmešamo s semeni, vse skupaj potresemo s semeni in ponovno zmešamo. Naložimo hlačno nogavico in iz nje oblikujemo ježka. Narišemo mu oči in smrček ter primerno poškropimo z vodo. Ob dobri oskrbi bo do božiča iz ježa pokukalo neskončno stebelc za ježeve bodice.