Nekoč središče, zdaj puščoba: to je Pusti grad (FOTO)
Ko se od Ljubljane peljemo proti Bledu, nas na levi strani spremlja mogočen rob planote Pokljuka. Skorajda nevidno pa je, da se med rečno strugo Save in planoto dviga še manjša veriga vrhov. Med tem grebenom in planoto najdemo Lipniško dolino, po kateri je razpršena vrsta vasi vse od Podnarta pa do Radovljice.
Nekoč, v mračnem srednjem veku, je bil Pusti grad (tudi Lipniški grad, Waldenberg) središče Lipniške doline. Na vzpetini še danes stojijo ruševine, do katerih se lahko povzpnemo s kolesom z Lancovega, iz Zgornje Lipnice ali Kamne Gorice, iz Radovljice pa nanj vodi naravoslovna učna pot.
V prvi polovici 13. stoletja so bili lastniki posestva Ortenburžani, tedaj najmočnejša plemiška rodbina na Kranjskem in Koroškem. Leta 1256 je grad postal središče posestva Friderika Ortenburškega, ki je imel v lasti tudi posest gradu Kamen pri Begunjah in nastajajoči trg Radovljica. V 14. stoletju je posest prešla najprej v roke Celjanov, pozneje pa Habsburžanov. Ti so radovljiško posest dajali v najem plemiškim rodbinam. V potresu leta 1509 je bil grad močno poškodovan, pozneje ga je zajel še požar in nato ga niso več obnavljali. Ohranjeni so ostanki grajske stavbe in obzidja z dvema obrambnima stolpoma ter obrambna jarka na vzhodni in zahodni strani.
Iz Radovljice do njega vodi naravoslovna učna pot.
Z Lancovega se povzpnemo do zadnjih hiš pod vzpetino. Do gradu je po starodavni dovozni poti še kakih pet minut. Tisto, kar vidimo najprej, sta zunanji obrambni zid in grajski vhod. Dvorišče obkroža notranji grajski kompleks. Po 500 letih je že v hudo žalostnem stanju. Iznad kupa ruševin se dvigajo le še mogočni ostanki osrednjega grajskega stolpa, palacija.
O zadnjem Ortenburžanu, Frideriku III., govori legenda, da ga je njegova žena, Margareta pl. Teck, prav tu zastrupila s strupenim jabolkom. Zlobna grofica je bila za kazen spremenjena v ostudno kačo z zlato krono na glavi. Menda še danes lazi po gradu. No, zgodovinska resnica je seveda drugačna, saj je Margareta umrla pred svojim možem leta 1408. Druga grajska legenda pa govori o skrivnem rovu, ki naj bi pod reko Savo povezoval Pusti grad in Radovljico, vendar arheološke raziskave teh navedb niso potrdile.
V potresu leta 1509 je bil grad močno poškodovan.
Obisk ruševin je lep izlet, pa naj se do njega pripeljemo z avtom, s kolesom ali iz Radovljice pripešačimo. Z gradu se odpira lep razgled po Lipniški dolini, Ljubljanski kotlini, Karavankah in Julijskih Alpah.
