GNEZDILNICE
Nepogrešljivi ljubitelji ptic v parku Goričko
V krajinskem parku so s pomočjo domačinov lani in letos namestili 300 novih gnezdilnic.
Odpri galerijo
Postavljanje gnezdilnic v sadovnjaku FOTO: KRAJINSKI PARK GORIČKO
Med tistimi, ki bi jim lahko rekli najboljši prijatelji živali, so tudi številni prostovoljci. Pomagajo pticam na naših dvoriščih, vrtovih, sadovnjakih, na dimnikih hiš ali v krajinskih parkih po vsej Sloveniji. Eden največjih habitatov, v katerem jim uspeva ohranjati blaginjo prebivalcev v sožitju z naravo in živalmi, je tudi Krajinski park Goričko, ki se razteza na 46.200 hektarih.
V parku so številni ljubitelji živali (kmetje, šolarji, delavci parka) v zadnjih 11 letih postavili že 350 gnezdilnic, ker pa so bile mnoge uničene ali ukradene, so lani začeli akcijo Naj sadovnjak 2020 in izdelali še 300 novih, večino so že postavili. Z njimi nadomeščajo naravna dupla v drevesih, pomembno pa je, da zaposlenim iz javnega zavoda KP Goričko v velikem številu pomagajo zlasti domačini.
Po vsaki gnezditveni sezoni je namreč treba hišice očistiti, preden se ptice vrnejo iz južnih krajev, in poleg tega namestiti nove. Med ptičje skrbnike lahko štejemo tudi prebivalce, ki skrbijo za ogromna gnezda belih štorkelj na dimnikih in slemenih svojih hiš, pa delavce Elektra Maribor, ki z delavci Krajinskega parka Goričko in zavoda za varstvo narave redno nameščajo in menjajo gnezdilne podstavke na električnih drogovih visoko nad žicami. Ker lahko gnezdo štorkelj tehta več kot 500 kilogramov, visoko pa je lahko več kot en meter, mora biti gnezdilni podstavek močan, saj mora prenesti težo do 700 kilogramov.
Od leta 2013 v parku redno postavljajo tudi lovne preže za ptice, namenjene predvsem izboljšanju življenjskih razmer za zlatovranko. Te nadomeščajo pomanjkanje osamljenih dreves in mejic med kmetijskimi površinami, s katerih lahko ptice prežijo na svoj plen. Dodatne preže zdaj v okviru projekta Gorička krajina postavljajo tudi za velikega skovika.
Dobrodošle so celo v vrtovih in sadovnjakih, saj jih izjemno rade uporabljajo ptice, kot so rjavi srakoper, kanja, postovka in veliki skovik, ki plenijo male sesalce (miši, voluharice) in velike žuželke (bramorje).
V navezi z domačini postavljajo tudi krmilnice, skrbijo za izobraževanje, kako pravilno (pozimi) krmiti ptice (denimo nikoli s kruhom ali drugo predelano hrano, saj ne smejo zaužiti kuhane in slane hrane), kako ohranjati ekstenzivne travnike z veliko pestrostjo in številnostjo žuželk, pa mejice, ki so pomemben gnezditveni prostor, da ne govorimo o travniških sadovnjakih, neuporabi pesticidov in drugih kemičnih sredstev.
Pesticidi, še posebno insekticidi, povzročajo pogin žuželk, s čimer se zmanjšata številnost in pestrost plena ptic, lahko pa povzročijo tudi nenamerne pogine ptic, ki zaužijejo zastrupljeni plen.
Umetne gnezdilnice
V parku so številni ljubitelji živali (kmetje, šolarji, delavci parka) v zadnjih 11 letih postavili že 350 gnezdilnic, ker pa so bile mnoge uničene ali ukradene, so lani začeli akcijo Naj sadovnjak 2020 in izdelali še 300 novih, večino so že postavili. Z njimi nadomeščajo naravna dupla v drevesih, pomembno pa je, da zaposlenim iz javnega zavoda KP Goričko v velikem številu pomagajo zlasti domačini.
Skrb za čebelarje
Ena najbolj pisanih ptic v Sloveniji, čebelar, gnezdi v opuščenem peskokopu, ki ga lastniki skrbno vzdržujejo in zanje ohranjajo ugoden habitat, zato se vsako leto vračajo in razveseljujejo domačine. Da bi tem pri nas ogroženim pticam omogočili gnezdenje, pa so delavci Krajinskega parka Goričko leta 2016 v nekem drugem opuščenem peskokopu obnovili peščene stene.
Ena najbolj pisanih ptic v Sloveniji, čebelar, gnezdi v opuščenem peskokopu, ki ga lastniki skrbno vzdržujejo in zanje ohranjajo ugoden habitat, zato se vsako leto vračajo in razveseljujejo domačine. Da bi tem pri nas ogroženim pticam omogočili gnezdenje, pa so delavci Krajinskega parka Goričko leta 2016 v nekem drugem opuščenem peskokopu obnovili peščene stene.
Po vsaki gnezditveni sezoni je namreč treba hišice očistiti, preden se ptice vrnejo iz južnih krajev, in poleg tega namestiti nove. Med ptičje skrbnike lahko štejemo tudi prebivalce, ki skrbijo za ogromna gnezda belih štorkelj na dimnikih in slemenih svojih hiš, pa delavce Elektra Maribor, ki z delavci Krajinskega parka Goričko in zavoda za varstvo narave redno nameščajo in menjajo gnezdilne podstavke na električnih drogovih visoko nad žicami. Ker lahko gnezdo štorkelj tehta več kot 500 kilogramov, visoko pa je lahko več kot en meter, mora biti gnezdilni podstavek močan, saj mora prenesti težo do 700 kilogramov.
Preže za ptice
Od leta 2013 v parku redno postavljajo tudi lovne preže za ptice, namenjene predvsem izboljšanju življenjskih razmer za zlatovranko. Te nadomeščajo pomanjkanje osamljenih dreves in mejic med kmetijskimi površinami, s katerih lahko ptice prežijo na svoj plen. Dodatne preže zdaj v okviru projekta Gorička krajina postavljajo tudi za velikega skovika.
Pticam nikoli ne nastavljamo kruha ali druge predelane hrane, saj ne smejo zaužiti nič kuhanega in slanega.
Dobrodošle so celo v vrtovih in sadovnjakih, saj jih izjemno rade uporabljajo ptice, kot so rjavi srakoper, kanja, postovka in veliki skovik, ki plenijo male sesalce (miši, voluharice) in velike žuželke (bramorje).
V navezi z domačini postavljajo tudi krmilnice, skrbijo za izobraževanje, kako pravilno (pozimi) krmiti ptice (denimo nikoli s kruhom ali drugo predelano hrano, saj ne smejo zaužiti kuhane in slane hrane), kako ohranjati ekstenzivne travnike z veliko pestrostjo in številnostjo žuželk, pa mejice, ki so pomemben gnezditveni prostor, da ne govorimo o travniških sadovnjakih, neuporabi pesticidov in drugih kemičnih sredstev.
Pesticidi, še posebno insekticidi, povzročajo pogin žuželk, s čimer se zmanjšata številnost in pestrost plena ptic, lahko pa povzročijo tudi nenamerne pogine ptic, ki zaužijejo zastrupljeni plen.
