VRT
Neutrudni podzemni vrtnarji
Deževniki nenehno meljejo, rahljajo zemljo, jo zračijo in bogatijo; organsko maso pojedo, predelajo v hrano za rastline in izločijo.
Odpri galerijo
Zastirka jim bo dala dodatno hrano in jih pozimi ščitila pred mrazom. FOTO: Jurgute/Getty Images
Deževniki spadajo med najpomembnejše prebivalce vrta, saj skrbijo, da je prst prerahljana in nahranjena. Njihova vloga oziroma delovanje je dvojno. V prvi vrsti rijejo pod zemljo in delajo ozke rove, lahko do meter globoko, in s tem prst rahljajo, naredijo pa jo tudi bolj prepustno za vodo.
Prehranjujejo se z organsko maso, to je z ostanki rastlin, ki jih prebavijo in izločijo, s čimer manj rodovitno zemljo spreminjajo v bogato s hranili. Zato bi se morali vrtnarji potruditi, da jim zagotovijo čim boljše razmere, da se bodo kar se da razmnožili na njihovem vrtu. Naj povemo, da lahko v zdravi zemlji na kvadratnem metru živi tudi do 400 deževnikov, ki bodo vrtnarjevo gostoljubje nadvse bogato poplačali.
Pravzaprav so deževniki nekakšen kazalnik kakovosti zemlje, če jih ni, je prst osiromašena in taka ne bo dala potrebnih hranil rastlinam, ki jih želimo vzgajati. Velja opozoriti, da je eden glavnih razlogov za zmanjšano število deževnikov in različnih mikroorganizmov uporaba strupenih fitofarmacevtskih sredstev.
V kakšnih razmerah se bodo dobro počutili? V prvi vrsti se izogibajmo uporabi strupov, pazimo pa tudi, da zemlja ne bo zbita, torej ne hodimo po njej vsevprek, ključna je uporaba zastirke iz organske mase, običajno je to iz pokošene trave, odpadlega listja ali slame, za katero že vemo, da je na vrtu vsestransko koristna.
Poleg tega da zavira rast plevelov, ščiti zemljo pred vremenskimi vplivi in zadržuje vlago v zemlji, daje tudi zatočišče deževnikom. Pravzaprav se največ dogaja med vrhnjo plastjo zemlje in zastirko, kjer potekajo živahni naravni procesi. Mikroorganizmi, deževniki in drugi prebivalci prsti se hranijo z organsko snovjo, ki jo predelujejo v hranila za rastline. Ko vso predelajo, to vidimo po tem, da izgine v zemljo, jo je treba obnoviti.
Najbolj so aktivni spomladi in jeseni, ko je zanje najbolj prijetna temperatura, vendar jih z debelo zastirko preslepimo, da bodo delali tudi pozimi in poleti. Skriti pred soncem in zavarovani pred mrazom bodo neumorno delali ter dodatno drenažirali in zračili zemljo. Na tak način bomo pomembno podaljšali čas aktivnosti deževnikov, ki kot hladnokrvna bitja ne morejo uravnavati telesne temperature.
Če imajo dobre razmere, v enem letu pojedo nekaj centimetrov debelo zastirko.
Prehranjujejo se z organsko maso, to je z ostanki rastlin, ki jih prebavijo in izločijo, s čimer manj rodovitno zemljo spreminjajo v bogato s hranili. Zato bi se morali vrtnarji potruditi, da jim zagotovijo čim boljše razmere, da se bodo kar se da razmnožili na njihovem vrtu. Naj povemo, da lahko v zdravi zemlji na kvadratnem metru živi tudi do 400 deževnikov, ki bodo vrtnarjevo gostoljubje nadvse bogato poplačali.
Pravzaprav so deževniki nekakšen kazalnik kakovosti zemlje, če jih ni, je prst osiromašena in taka ne bo dala potrebnih hranil rastlinam, ki jih želimo vzgajati. Velja opozoriti, da je eden glavnih razlogov za zmanjšano število deževnikov in različnih mikroorganizmov uporaba strupenih fitofarmacevtskih sredstev.
V kakšnih razmerah se bodo dobro počutili? V prvi vrsti se izogibajmo uporabi strupov, pazimo pa tudi, da zemlja ne bo zbita, torej ne hodimo po njej vsevprek, ključna je uporaba zastirke iz organske mase, običajno je to iz pokošene trave, odpadlega listja ali slame, za katero že vemo, da je na vrtu vsestransko koristna.
Morda se komu gnusijo, a so nadvse dobrodošli na vrtu. FOTO: Kaiooooooooooooo/Getty Images
Najbolj so aktivni spomladi in jeseni, ko je zanje najbolj prijetna temperatura, vendar jih z debelo zastirko preslepimo, da bodo delali tudi pozimi in poleti. Skriti pred soncem in zavarovani pred mrazom bodo neumorno delali ter dodatno drenažirali in zračili zemljo. Na tak način bomo pomembno podaljšali čas aktivnosti deževnikov, ki kot hladnokrvna bitja ne morejo uravnavati telesne temperature.
