Neznanec nad dolino Krma

Pomlad je z velikimi koraki zakorakala v doline, a v gorah je še vse drugače. Vrhovi so obilno pokriti s snegom in zgodnja pomlad je idealen čas za zimski vzpon ali celo turno smuko. Le zgodaj zjutraj se je treba odpraviti na pot, saj nas v nasprotnem primeru čez dan pričaka razmočen sneg, po katerem se je izjemno težko vzpenjati, smučanje po njem pa tudi ni poseben užitek.
Do Velikega Selišnika se odpravimo s Pokljuke, in sicer izpred vojašnice na Rudnem polju. Ime nam namigne, da je nekoč na planini deloval rudnik železove rude, ki je končala v jeseniških plavžih. Na Rudnem polju sta iz prejšnjih časov ostali tudi dve smučarski vlečnici, ki se vzpenjata v pobočja Viševnika. A v koronskih časih je smučanje s pomočjo vlečnic zgolj pobožna želja, zato se je v klanec treba odpraviti kar peš. Nad končno postajo zadnje vlečnice se pobočje spremeni v nekakšen žleb in tu je treba pošteno zagristi. Nad snežnim žlebom se svet poravna in zavijemo z utrjene poti proti vrhu Viševnika ter zavijemo v desno. Pot nas vodi po pobočjih okoli in okoli Viševnika in v širno dolino med njim in Velikim Selišnikom. Dolino na koncu obvladuje zašiljen vrh Malega Draškega vrha.


Tik pred strmim sedlom na koncu doline zavijemo desno in se povzpnemo na greben nad dolino Krma. Skoraj tisoč metrov nižje je drevje že zeleno, a tu zgoraj še vlada čisto prava zima. Veliki Selišnik tu prvič vidimo iz neposredne bližine. Iz preostalih smeri je položen in čisto nezahteven vrh, a njegova severna stena nad dolino Krma je prepadna. Po dveh urah hoda smo skoraj na koncu. Do vrha je še 15 minut zmernega vzpona. Zgoraj nas pričakata lesen križ in božanski razgled daleč naokoli. Proti jugu je to pogled proti širnim gozdovom Pokljuke, pa naprej na Ljubljansko kotlino, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe. Proti severu so pod nami orjaške globine doline Krme, vidimo Triglav in Rjavino na drugi strani doline. Na vrhu se šele zavemo, da stojimo na velikem grebenu, ki teče skorajda točno v smeri vzhod–zahod. Na vzhodu se konča z Debelo pečjo, proti zahodu pa z mogočno kopo Tošča. Veliki Selišnik je sorazmerno malo poznan vrh, vendar vreden našega obiska v vsakem letnem času.