KROMPIR
Ni vsak krompir za vse
Pire lahko res naredimo iz vsakega krompirja, a mnogo boljši in voljne strukture bo tisti iz gomoljev s škrobnato strukturo.
Odpri galerijo
Rdeči, rumeni in beli FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Krompir je eno najpogostejših živil na naših jedilnikih in ga lahko pripravljamo na številne načine. Lahko ga olupimo in skuhamo v kosih, kuhamo celega in neolupljenega, prav tako ga lahko pečemo celega ali narezanega. Izvira iz Južne Amerike, strokovnjaki ocenjujejo, da so ga kot kulturno rastlino gojili že pred osem tisoč leti.
V Evropo pa so ga prinesli Krištof Kolumb in drugi raziskovalci novega sveta. Počasi se je uveljavil na jedilnikih stare celine, na območju Slovenije pa ga je uvedla habsburška cesarica Marija Terezija, ki se je trudila na različnih področjih izboljšati življenje, tudi prehrano. Zanimivo je, da so se kmetje sprva upirali novi poljščini, danes pa je stalnica tako na vrtovih kot v kmetijski pridelavi.
Danes je krompir po vsem svetu med najbolj razširjenimi poljščinami. V letih gojenja so se razvile številne sorte, okoli 3000 so jih našteli, delimo pa jih po različnih kriterijih. Po videzu oziroma barvi ločimo bele, rumene in rdeče sorte, glede na strukturo pa mokaste, srednje trde in trde ali voskaste tipe.
Krompir je sestavljen predvsem iz vode in ogljikovih hidratov v obliki škroba, vsebuje pa tudi vitamine in minerale, na primer železo, fosfor, baker, ter vitamine C in B6.
Glede na čas sajenja in pobiranja, torej glede na dolžino vegetacije, poznamo zgodnje in pozne sorte pa še kakšno vmes. Za zgodnje je značilno, da niso primerne za skladiščenje, medtem ko je za pozne dobro, da nekaj časa odležijo, preden jih začnemo uživati.
Glede na lastnosti pa sorte označujemo s črkami tipov, in sicer A, B in C in vmesne različice, poznamo pa še tip D, ki ga v Sloveniji ne pridelujemo in je namenjen predelavi v škrob. Nekatere sorte so primernejše za kuhanje, druge za pečenje, kar lahko razberemo iz oznake.
Tip A je primeren za solate in pečenje, tip AB pa poleg tega še za praženje. Tip B bomo uporabili za praženje in pire, medtem ko tip BC poleg tega lahko še cvremo. To seveda ne pomeni, da se moramo teh oznak strogo držati, le rezultati oziroma jedi bodo v tem primeru boljše.
Prav tako ločimo sorte glede na strukturo, in moknati, ki med kuhanjem hitro razpade, je primeren na primer za pire, medtem ko trde ali voskaste sorte uporabimo v receptih s celim krompirjem. Alenka Kociper
Najboljši je pravkar izkopan na vrtu.
Danes je krompir po vsem svetu med najbolj razširjenimi poljščinami. V letih gojenja so se razvile številne sorte, okoli 3000 so jih našteli, delimo pa jih po različnih kriterijih. Po videzu oziroma barvi ločimo bele, rumene in rdeče sorte, glede na strukturo pa mokaste, srednje trde in trde ali voskaste tipe.
Krompir je sestavljen predvsem iz vode in ogljikovih hidratov v obliki škroba, vsebuje pa tudi vitamine in minerale, na primer železo, fosfor, baker, ter vitamine C in B6.
Mladi je najboljši pečen, z lupino vred.
Glede na lastnosti pa sorte označujemo s črkami tipov, in sicer A, B in C in vmesne različice, poznamo pa še tip D, ki ga v Sloveniji ne pridelujemo in je namenjen predelavi v škrob. Nekatere sorte so primernejše za kuhanje, druge za pečenje, kar lahko razberemo iz oznake.
Krompir poleg škroba vsebuje tudi vitamine in minerale.
Tip A je primeren za solate in pečenje, tip AB pa poleg tega še za praženje. Tip B bomo uporabili za praženje in pire, medtem ko tip BC poleg tega lahko še cvremo. To seveda ne pomeni, da se moramo teh oznak strogo držati, le rezultati oziroma jedi bodo v tem primeru boljše.
Prav tako ločimo sorte glede na strukturo, in moknati, ki med kuhanjem hitro razpade, je primeren na primer za pire, medtem ko trde ali voskaste sorte uporabimo v receptih s celim krompirjem. Alenka Kociper
