Nikar goli v sedlo

Kako se obleči za poletna motoristična potepanja? To je izziv tudi za motoristične stare mačke, še posebno če bomo na poti prečkali različne podnebne pasove. Gorski prelazi utegnejo biti kar sveži tudi takrat, ko v dolini vlada pripeka. Prav tako nas bo med vožnjo hladil veter, ko pa bomo stali v koloni pred cestninsko postajo, nam bo v motorističnem kombinezonu vsaj toplo, če ne vroče.

Oblačenje po principu čebule z uporabo funkcionalnega perila, vmesnega sloja in zunanjega sloja oblačil je ena od možnosti, a je na koncu vse odvisno od motoristovega občutka. Dežni komplet je tako ali tako obvezna oprema za vsako daljše potovanje. Prav pride tudi kakšna plastična vrečka, saj celo najboljša membrana prej ali slej premoči, in takrat je najbolje obleči suhe nogavice in čeznje še vrečko ter obuti (premočen) škorenj.
 

Novodobni materiali

Dejstvo je, da usnje že dolgo nima več popolnega primata, saj so nove mešanice tekstila omogočile trpežne ter proti udarcem in drsanju odporne materiale. Pri enih in drugih velja, da morajo imeti tudi poletna jakna in hlače na najbolj ranljivih in ob udarcih izpostavljenih mestih vsaj nekaj všite varnosti. Zaradi navadno zelo močnega tesnjenja na spojih šivov in zadrg je priporočljivo, da imajo jakna in hlače kanale za pretok zraka. Najbolje je, da so zračni kanali narejeni tako, da omogočajo vstop hladnega zraka na prednji, prsni strani in na rokavih, odvajanje vročega zraka pa imajo na boku in zadaj. Ta rešitev je boljša kot zgolj odpiranje in zapiranje žepov na rokavih, kar sicer omogoča hlajenje, a vročega zraka ne odvaja učinkovito, zato telesa ne hladi in suši enako uspešno.

Kot pravi Jože Šparovec, vodja maloprodaje v Moto centru AS Domžale, ima večina proizvajalcev motoristične zaščitne opreme v programu oblačila za poletne dni. »Običajno so ta izjemno zračno prepustna, seveda so nekatera opremljena tudi z notranjo dežno membrano. Takšna oblačila sicer niso namenjena vožnji v vseh vremenskih razmerah. Načeloma je membrana namenjena za pomoč pri nalivu, še bolj pa za preprečevanje vdora mraza ob bolj hladnih jutrih ali večerih,« pojasni Šparovec.
 

Svetla čelada ima prednosti

Edina zakonsko predpisana zaščitna oprema motorista je čelada, zato smo preverili, kako zračne so sodobne čelade. Po odgovor smo se podali k Borisu Komparetu, poznavalcu motorističnih čelad in direktorju podjetja Compaco, ki pri nas zastopa znamke Nolan, X-lite in Grex. Pravi, da so nekatere bolj zračne kot druge.

»Tudi čelada svetle barve močno zmanjša pripekanje sonca v glavo, notranji polistirenski vložek pa je sam po sebi odličen izolator,« pravi sogovornik. »Pomembno je, da je notranjost čelade premišljeno in učinkovito prezračevana in da je oblazinjenje iz materiala, ki v vročini ne draži kože. Nič manj pomembno ni, da je možno prezračevalne šobe preprosto zapreti, ko se ohladi.« Dodaja, da pri njihovih čeladah uporabljajo prezračevalni sistem in tekstilno oblogo clima comfort, ki odvaja vlago, deluje termoregulacijsko in ne draži kože. Tkanina je dodatno obdelana tako, da zagotavlja dolgotrajno svežino in higieno.
 

Vročina pod čelado

V preteklih vročih tednih so tudi marsikateremu vozniku v avtomobilu misli ušle k veliko bolj prijetni vožnji s kabrioletom in motociklom. Ko v avtomobilski kabini na naše telo z ene strani pritiska od žgočega sonca razbeljena pločevina, z druge pa hladen zračni tok hladilne naprave, je misel na naravni veter v laseh nedvomno osvežilna. Čeprav je naše telo pri tako visokih zunanjih temperaturah in bistveno nižjih v kabini močno obremenjeno, kar vpliva tako na počutje kot na vozniške sposobnosti, pa naj nas misli na veter v laseh ne zavedejo prehitro.


Pri takih temperaturah, kot smo jim priča v zadnjih dneh, je to mit. Še posebno to velja v primeru zastojev, ki jih tudi v poletnem času ne manjka, pa pri stanju pred mejnimi prehodi, semaforjem, na bencinski črpalki. Pri temperaturah okrog 30 stopinj je sedenje v hladilniku, kar avtomobilska kabina v resnici je, kljub obremenitvam za telo veliko bolj ugodno kot sedenje na vročem usnjenem sedežu motocikla, pod katerim spodnje dele telesa dodatno greje še vročina motorja. Nič drugače ni pri sedenju v kabrioletu. Si predstavljate, da sredi avtoceste na vročini žgočega temnega asfalta postavite usnjeno sedežno garnituro, sedete nanjo, tik ob vas pa iz stoječih avtomobilov buhti vročina delovanja motorjev in klimatskih naprav? Za to je v takih primerih seveda veliko bolj pametno zapreti streho in vključiti klimatsko napravo.
 

Več nesreč po kosilu

Znaki utrujenosti se pri vožnji hitro pokažejo, reakcijski čas se podaljša, pogosteje spregledamo pomembne malenkosti, prepozno in premočno zaviramo, napačno, po napačni liniji vzamemo ovinek, popušča zbranost ... Motoristi tako stanje vožnje poznamo, vsak se je že srečal z njim. Na vroče dni, še posebno pri vožnji v toplotno najbolj obremenjujočih delih dneva, bi se zato tega morali zavedati že prej in tako stanje prehiteti. Nujni so pogostejši postanki v senci, pitje vode in lahki prigrizki.

Dovolj zgovorna je tudi ugotovitev, da se nesreče motoristov zelo pogosto zgodijo v popoldanskih urah, še posebno po kosilu. Daljša vožnja v najbolj vročem delu dneva, popoldanski postanek v gostilni, obilno kosilo, pivo in pa kava za na pot so kombinacija, ki se zdi na prvi pogled privlačna, a se izkaže za nadvse tvegano. Na poti se nam namreč pridruži popoldanska utrujenost, ki izrazito poveča število napak in zmanjšuje sposobnost pravočasnega in pravilnega reševanja nevarnih vozniških situacij. So pa na vroče dni še zlasti lepa motoristična zgodnja jutra in pozni popoldnevi. Velja tudi za uživaško vožnjo s kabrioletom.


V najbolj vročem delu dneva velja z motorjem zaviti na manj obremenjene in bolj razgibane lokalne ceste ter povečati število postankov v prijetnem objemu krošenj in tako prehiteti prehitro telesno utrujenost.