OBRATI
Nisem se veliko spremenil
V seriji osebnih blogov razkrivamo življenje Mavericka Viñalesa, 24-letnega dirkača ekipe Monster Energy Yamaha; Španec se je razgovoril o medijih, slavi in oboževalcih.
Odpri galerijo
»Da sem del nečesa večjega, sem se začel zavedati prvo sezono nastopanja v 125-kubičnem razredu (zdaj moto3, op. p.). Takrat smo imeli že veliko navijačev, ki so nas spodbujali na skoraj vsaki dirki. Enostavno nisem mogel verjeti, da me ti ljudje spremljajo v Malezijo in Avstralijo. Lep občutek je, ko vidiš, da cenijo tvoje delo in vedo, kdaj si ga dobro opravil,« o navijačih pove Maverick Viñales.
Hecni občutki
»Kot otrok sem bil v svojem rojstnem mestu Roses že kar znan, saj sem bil vedno zunaj, igral sem se s svojimi prijatelji, vozil kolo in počel nore stvari, o katerih se je precej govorilo. Dober sem bil tudi v nogometu in preostalih športih. Mislim, da so me na motociklu prvič resneje opazili leta 2009 ali 2010. Takrat se nisem obremenjeval s tem, kaj se je dogajalo okoli mene. Ko sem začel tekmovati na svetovnem prvenstvu, je vse postalo večje, resneje. Moja prva sezona se je začela 2011. Takrat so me začeliprositi za avtograme in slike. Počutil sem se čudno. Ljudje so vzklikali moje ime. Na začetku se nisem obračal, saj sem mislil, da vzkliki niso namenjeni meni. Vedno se veselim srečanja z ljudmi. Nisem tak, da bi bežal,« se spominja začetkov motociklistične kariere.
Javni nastopi
»Preden javno nastopim, si naredim načrt, s katerim nadzorujem svoj pristop do ljudi. Vem, katere besede moram uporabljati na začetku dogodka, predvsem takrat, ko predstavljam ekipo. To je zelo pomembno. Držim se zastavljenega načrta in vadim tisto, kar imam namen povedati. Vsako leto se naučim česa novega in mislim, da sem v 2019. mnogo bolje javno nastopal kot v 2018. Predvsem z vidika kdaj in kaj povedati. Lepo je opazovati, kako lahko nekatere stvari spreminjaš samo z besedami. Ko sem bil mlajši, star 16, 17, 18 let, sem bil zelo nervozen: angleško sploh nisem znal govoriti. Na dogodkih je bilo zelo težko, saj sem se moral naučiti na pamet vsak stavek. Če je bilo vprašanje zastavljeno drugače, sem odgovarjal s stavki, ki sem se jih prej naučil. Ko postaneš starejši, ugotoviš, kako se znajti v podobnih situacijah. Naučiš se majhnih trikov. Ko se ozrem nazaj, se zavem, kako zelo sem napredoval,« pojasnjuje.Branje med vrsticami
»Novinarji v svetu motoGP so večinoma zelo vljudni in iskreni, kar v paddocku izjemno spoštujemo, drugače se dirkači hitro znajdejo v neugodnih trenutkih, ki pa resnično niso pogosti. Rekel bom, da dobro sodelujemo: radi razkrijemo karte in vplivamo na nasprotnike. To je nekaj, kar imam resnično rad, in skozi leta sem se naučil, kako to početi. Vsak dirkač hoče poslati sporočilo, ti pa moraš brati med vrsticami in razumeti, kaj je v resnici hotel povedati. Moraš se potruditi in razumeti rivale. Iskreno moram povedati, da v javnosti ne igram; povem le to, kar v resnici čutim. Nekajkrat sem bil zaradi tega deležen kritik, a ljudje, ki me imajo radi, me imajo radi zaradi tega, kakršen sem. Ko bomo v igri za osvojitev prvenstva, vem, da bom moral zastraševati rivale ali jim posredovati sporočila tako, da jih bodo napačno tolmačili,« pove o pošiljanju sporočil tekmecem.Čas za oboževalce
»V času dirke sem včasih dovzetnejši za fotografiranje, včasih pa sem bolj zaprt vase in osredotočen na dirko. Po navadi se vedno poskusim ustaviti in nameniti trenutek oboževalcem, predvsem takrat, ko vihtijo zastave, na katerih je moja številka, ali pa nosijo majice z mojim logotipom. To je nekakšno pravilo. Vedno se bom ustavil pred ljudmi, ki nosijo mojo majico, ali pred otrokom, ki se želi fotografirati in dobiti avtogram. Zavedam se, da ti ljudje cenijo te trenutke in jim veliko pomenijo,« razloži odnos z oboževalci.Ceni domači mir
»Doma v Andori je v nasprotju z motoGP mnogo bolj mirno. Tam je precej Špancev, ki me prepoznajo, a življenje je tam resnično sproščujoče. Ne hodim veliko ven na zabave. Bolj iščem mir. V mojem rojstnem kraju je podobno; lahko grem ven in se usedem na bližnjem trgu. Nihče se ne bo preveč obremenjeval z menoj, saj sem le eden od meščanov. Sem tisti fant, ki se je vedno vozil po ta zadnji na svojem kolesu. In od takrat se nisem veliko spremenil,« o sebi in domačem kraju pove Maverick Viñales.Predstavitvene informacije
Komentarji:
13:00
Pomagamo si s paro