VRT
Nove grede začnemo pripravljati jeseni
Trave tam, kjer nameravamo ustvariti novo gredo, ni treba prekopati: pokrijemo jo s kartonom in organskim materialom; za drugo bodo poskrbeli naravni procesi.
Odpri galerijo
Za pripravo grede uporabimo tudi kuhinjske ostanke.
Nameravate naslednjo sezono svoj vrt razširiti in narediti gredo tam, kjer zdaj raste trava? Vas je že zdaj groza ob misli, da bo treba zbito travnato površino, ki jo prepletene korenine delajo še bolj kompaktno, prekopati in prerahljati?
To pomeni mukotrpno štihanje in težaško obračanje zemlje skoraj do pol metra globoko, da bo dobro prerahljana. Če prav premislimo, v naravi nihče ne prekopava, rastline pa kljub temu dobro uspevajo. Kot bomo videli v nadaljevanju, pot tudi do nove grede ne vodi le s štihanjem.
Jerneja Jošar v svoji knjigi Ekološko vrtnarjenje za vsakogar navaja nekaj načinov, kako z le malo truda nekoristno travnato površino spremenimo v rodovitne gredice. Ne glede na izbrani način najprej označimo površino, kjer bo nova greda. Oblika je lahko klasična pravokotna ali pa se z njo poigramo, pazimo le, da širina ne bo presegala 120 centimetrov, tako da bomo imeli z obeh strani dostop do sredine.
Rob bodoče grede je najbolje označiti s količki, med katere napeljemo vrvico. Potem na izbrani površini pokosimo travo in nanjo položimo karton ali debelejšo plast časopisnega papirja ter zalijemo. Če zemlja pod travno rušo ni preveč zbita, čez karton nasujemo slabega pol metra kakovostne vrtne zemlje, ki smo jo pomešali s kompostom.
Če je zemlja (zelo) zbita, jo pustimo pokrito samo s kartonom in ga po potrebi zalivamo, približno tri tedne. V tem času bi morala trava propasti, saj nima svetlobe za rast. Po treh tednih poskušamo zemljo zrahljati, če še ne gre, jo spet pokrijemo in pustimo stati še kak teden.
Če se lotimo priprave nove grede jeseni, imamo čas vso zimo, da naravni procesi naredijo svoje. Karton, ki smo ga položili na pokošeno trato, najprej dobro zalijemo, nato pa pokrijemo z nekaj centimetrov debelo plastjo komposta ali uležanega hlevskega gnoja. Čez potresemo tudi kuhinjske odpadke, listje in pokošeno travo. Ta material je bogat z dušikom.
Na to naložimo še zastirko iz suhih vejic, slame in suhega listja ter lesnih delcev, ki je polna ogljika; v tako naloženi gredi se bodo vso zimo odvijali procesi, ki bodo ustvarili rahlo prst. Gredo je najbolje začeti delati jeseni, saj bo material čez zimo strohnel, zagotovo že toliko, da bo zemlja nared za sajenje.
Sicer še ne bo povsem drobna, ampak bo v njej še polno večjih delcev, a nič ne de, za sajenje bo že primerna, za setev pa se mora še nekoliko razgraditi. Na tako pripravljeno gredo lahko že prvo pomlad sadimo na primer krompir in vse vrste sadik, sejemo pa le večja semena, na primer fižol. Pred sajenjem zastirko odgrnemo, prst po potrebi nežno prerahljamo in je pripravljena. Preden sadimo, preverimo, koliko je že razpadel karton, s katerim smo jeseni prekrili travo.
Če je še kompakten, ga pod sadikami prerežemo, da ne bo oviral rasti korenin mladih rastlin. Nezasajeno gredo lahko pustimo stati še eno sezono, do naslednje setve bo prst tako rahla in bogata s hranili, da bo pripravljena tudi za setev solate in drugih rastlin z drobnimi semeni.
Spomladi bomo sadili pod zastirko.
To pomeni mukotrpno štihanje in težaško obračanje zemlje skoraj do pol metra globoko, da bo dobro prerahljana. Če prav premislimo, v naravi nihče ne prekopava, rastline pa kljub temu dobro uspevajo. Kot bomo videli v nadaljevanju, pot tudi do nove grede ne vodi le s štihanjem.
Jerneja Jošar v svoji knjigi Ekološko vrtnarjenje za vsakogar navaja nekaj načinov, kako z le malo truda nekoristno travnato površino spremenimo v rodovitne gredice. Ne glede na izbrani način najprej označimo površino, kjer bo nova greda. Oblika je lahko klasična pravokotna ali pa se z njo poigramo, pazimo le, da širina ne bo presegala 120 centimetrov, tako da bomo imeli z obeh strani dostop do sredine.
Tudi v naravi nihče ne prekopava zemlje, pa rastline kljub vsemu rastejo.
Rob bodoče grede je najbolje označiti s količki, med katere napeljemo vrvico. Potem na izbrani površini pokosimo travo in nanjo položimo karton ali debelejšo plast časopisnega papirja ter zalijemo. Če zemlja pod travno rušo ni preveč zbita, čez karton nasujemo slabega pol metra kakovostne vrtne zemlje, ki smo jo pomešali s kompostom.
Če je zemlja (zelo) zbita, jo pustimo pokrito samo s kartonom in ga po potrebi zalivamo, približno tri tedne. V tem času bi morala trava propasti, saj nima svetlobe za rast. Po treh tednih poskušamo zemljo zrahljati, če še ne gre, jo spet pokrijemo in pustimo stati še kak teden.
Na gredo brez prekopavanja je najbolje začeti misliti jeseni.
Če se lotimo priprave nove grede jeseni, imamo čas vso zimo, da naravni procesi naredijo svoje. Karton, ki smo ga položili na pokošeno trato, najprej dobro zalijemo, nato pa pokrijemo z nekaj centimetrov debelo plastjo komposta ali uležanega hlevskega gnoja. Čez potresemo tudi kuhinjske odpadke, listje in pokošeno travo. Ta material je bogat z dušikom.
Na to naložimo še zastirko iz suhih vejic, slame in suhega listja ter lesnih delcev, ki je polna ogljika; v tako naloženi gredi se bodo vso zimo odvijali procesi, ki bodo ustvarili rahlo prst. Gredo je najbolje začeti delati jeseni, saj bo material čez zimo strohnel, zagotovo že toliko, da bo zemlja nared za sajenje.
Karton, ki ga položimo na travo, bo zaustavil njeno rast, hkrati bo zaviral rast plevelov.
Sicer še ne bo povsem drobna, ampak bo v njej še polno večjih delcev, a nič ne de, za sajenje bo že primerna, za setev pa se mora še nekoliko razgraditi. Na tako pripravljeno gredo lahko že prvo pomlad sadimo na primer krompir in vse vrste sadik, sejemo pa le večja semena, na primer fižol. Pred sajenjem zastirko odgrnemo, prst po potrebi nežno prerahljamo in je pripravljena. Preden sadimo, preverimo, koliko je že razpadel karton, s katerim smo jeseni prekrili travo.
Temu delu se lahko elegantno izognemo.FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Če je še kompakten, ga pod sadikami prerežemo, da ne bo oviral rasti korenin mladih rastlin. Nezasajeno gredo lahko pustimo stati še eno sezono, do naslednje setve bo prst tako rahla in bogata s hranili, da bo pripravljena tudi za setev solate in drugih rastlin z drobnimi semeni.
