Pri mlajših moških najpogostejša vrsta raka
Strokovnjaki Onkološkega inštituta Ljubljana in Državnega programa obvladovanja raka (DPOR) moškim svetujejo odločitev za zdrav življenjski slog, redno samopregledovanje mod in udeležbo v presejalnem programu Svit.
Mesec november je že nekaj let posvečen ozaveščanju o zdravju moških, zlasti na področjih preventive in zgodnjega odkrivanja rakavih bolezni.
»Akcija, kot je movember, ko ves november poudarjamo nujnost skrbi za zdravje, je izjemnega pomena. Preventiva in zgodnje odkrivanje bolezni namreč pomenita boljši izid zdravljenja, večjo verjetnost preživetja in boljšo kakovost življenja, ne samo med zdravljenjem, temveč tudi pozneje v življenju,« je lani ob začetku movembra v izjavi za javnost povedala mag. Janka Čarman, dr. med., vodja multidisciplinarnega tima za raka prostate na Onkološkem inštitutu Ljubljana in vodja strokovne skupine za raka prostate pri Državnem programu obvladovanja raka (DPOR).
Rak prostate
Rak prostate je za nemelanomskim kožnim rakom najpogostejši rak pri moških, tako v Sloveniji kot v razvitem zahodnem svetu. Najpomembnejši dejavnik tveganja je starost – s staranjem pojavnost raka prostate narašča, dve tretjini moških, ki zbolijo, je starejših od 65 let –, omeniti velja družinsko obremenjenost, etnično pripadnost in genske mutacije.
Od drugih rakov se razlikuje, saj raste zelo počasi in so bolniki v začetni fazi praviloma brez simptomov – od nastanka bolezni do kliničnih znakov mine v povprečju devet do 17 let, do pojava oddaljenih zasevkov pa še pet do sedem let.
Pri nas poteka t. i. priložnostno presejanje oziroma odkrivanje raka prostate, ki temelji na preverjanju ravni za prostato specifičnega antigena (PSA).
A ker so vrednosti PSA lahko povišane iz različnih razlogov in je bolj kot zdravljenje bolezni utemeljeno spremljanje, pri zdajšnjem pristopu nemalokrat ostajajo spregledani bolniki z agresivno boleznijo, ki potrebujejo zdravljenje, pogosto so zapostavljeni nekoliko mlajši moški.
Pod okriljem Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) na Onkološkem inštitutu Ljubljana potekata projekta za pripravo strokovnih izhodišč in vzdržne implementacije novega presejanja za raka prostate in tudi pljučnega raka.
»Glavni cilj presejalnega programa bo poiskati moške, ki imajo agresivno obliko raka prostate. Poleg vrednosti PSA bo treba vključiti slikanje z magnetno resonanco za opredelitev takšnih rakov, kar zmanjša potrebo po biopsiji prostate za tretjino. Tako lahko izboljšamo razmerje med morebitno škodo in koristmi,« je med drugim pojasnila Janka Čarman.
Cilj organiziranega presejanja je zmanjšanje umrljivosti zaradi raka prostate, zmanjšanje čezmerne diagnostike in zdravljenja neagresivnih tumorjev ter pravočasna diagnostika in zdravljenje tistih rakov, ki ogrožajo življenje.
Rak mod
Je najpogostejše maligno obolenje pri moških v starosti med 20 in 40 let. Večinoma se pokaže kot neboleča zatrdlina v modu – najpogosteje enostransko –, kot hitro povečanje ali zmanjšanje moda, občutek nelagodja, teže ali napetosti v modu. Čutiti je lahko tudi tope bolečine v medeničnem dnu ali dimljah.
Rak mod je eden najbolj ozdravljivih rakov. Bistveno je zgodnje odkritje, zato strokovnjaki moškim priporočajo redno samopregledovanje. Preprosto, hitro in zelo učinkovito metodo naj bi vsak moški po 15. letu izvajal redno vsak mesec.
Rak debelega črevesa in danke
Od leta 2007 je v Sloveniji na voljo presejalni program Svit, ki je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki.
Tako strokovnjaki: »Veliko rakov na debelem črevesu in danki lahko s tem preprečimo, saj v programu odkrivajo in odstranjujejo polipe, ki so predstopnje raka. Večino teh rakov pa odkrijejo dovolj zgodaj, da je potek bolezni manj obremenjujoč in zdravljenje veliko uspešnejše.«
V program Svit so na dve leti vključeni moški in ženske med 50. in 74. letom starosti. Za zmanjšanje tveganja razvoja raka debelega črevesa in danke je poleg rednega sodelovanja v presejalnem programu pomembno preventivno ravnanje, kot je denimo upoštevanje zdravih življenjskih navad – zdrava prehrana, telesna aktivnost in prenehanje kajenja.
Pljučni rak
V izjavi za javnost Onkološkega inštituta Ljubljana in Državnega programa obvladovanja raka (DPOR) ob začetku mednarodnega meseca ozaveščanja o rakih pri moških so lani opozorili tudi na pljučnega raka, ki je eden najpogostejših rakov v Sloveniji in svetu.
»Pljučni rak je tako v Sloveniji kot po svetu najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. V Sloveniji je v letu 2020 za njim zbolelo 935 moških, umrlo pa 742. Za pljučnim rakom običajno zbolevajo starejši po 55. letu starosti. Njegova incidenca pri nas še vedno narašča, bolj sicer pri ženskah kot moških.«
Glavni dejavnik tveganja za nastanek bolezni je kajenje, povzroči kar 80 do 85 odstotkov primerov pljučnega raka. V vednost: »Ob prenehanju kajenja se začne verjetnost nastanka raka zmanjševati, vendar se še po 30 letih ne izenači popolnoma z verjetnostjo pri nekadilcih.
Na nastanek pljučnega raka vpliva tudi pasivno kajenje, kar pomeni vdihovanje cigaretnega dima, ko kadijo drugi. To poveča verjetnost za nastanek pljučnega raka za 20 odstotkov.«
Znaki pljučnega raka niso specifični, lahko so skupni tudi drugim boleznim, zato ga nemalokrat odkrijejo šele, ko je že razširjen in se lahko kaže tudi z bolečinami v kosteh, patološkimi zlomi kosti ali zlatenico. »Večinoma nastane na obrobju pljuč, kjer ni čutnic, zaradi tega bolniki ne kašljajo in ne čutijo bolečine.
V zgodnjih stadijih bolezen zaradi tega največkrat odkrijemo naključno.« Primarna preventiva pri pljučnem raku je ključna – to je zlasti preprečevanje in opuščanje kajenja ter zmanjšanje izpostavljenosti drugim kancerogenim dejavnikom.
