Novi igralci v času pandemije

Ko je v avtomobilskem svetu postalo bolj ali manj gotovo, da vanj vstopa električni pogon, so se zvrstile napovedi, da bo s tako veliko spremembo prišlo več novincev, ki bodo razburkali tradicionalni svet avtomobilskih »dinozavrov«. Za zdaj kaže, da to uspeva le Tesli, ki je na trgu že nekaj časa, pojavljajo se še druga imena, a so tudi zaradi zdravstvene krize nekatera še pred pravim začetkom v težavah.

Stara in nova imena

O ameriškem električnem pionirju Tesli danes veliko poročamo, v ZDA pa ga tako ali drugače hoče posnemati še kdo drug. Že pred leti sem imel na oni strani luže priložnost videti prototip elegantne električne limuzine lucid, vendar še do danes ni speljala, morda se bo to zgodilo septembra. Še dlje je v obtoku ime Fisker, podjetje si je nedavno uredilo sveže financiranje in se pogaja s Volkswagnom, da bi mu ta posodil svojo električno platformo za športnega terenca ocean.

Kot je znano, se v Ameriki že dolgo bolj kot avtomobili prodajajo poltovornjaki, morda se zdi kakemu tradicionalistu noro, a obstajajo tudi ideje o elektrifikaciji tega dela trga. Seveda jih ima z modelom semi tudi Tesla, lani pa je stopilo na sceno še eno ameriško zagonsko podjetje Rivian, ki sodeluje s Fordom, med njegovimi vlagatelji sta tudi Amazon in Black Rock. Načrtujejo električni poltovornjak in veliki suv, nedavno so pri vlagateljih pridobili še svežo poltretjo milijardo dolarjev, uvedbo obeh modelov na trg pa so z jeseni prestavili na prihodnje leto.

Tu je še eno ime, ki spominja na legendarnega izumitelja iz Gospića – Nikola. Prav tako gre za ameriško družbo, ki pa bi električni pogon uvedla v tovornjake, pri tistih za večje razdalje bi zaradi zahtev po nosilnosti zadevo reševali tako, da bi imeli namesto orjaških baterij sistem gorivnih celic in vodika. Nedavno so napovedali še poltovornjak z imenom badger in tudi tam bi imeli možnost pogona na baterije ali na vodik. Že nekaj mesecev so na borzi, z njihovimi papirji in opcijami se dogaja veliko, kljub zadnjim padcem cene je tržna kapitalizacija zajetna, 14 milijard dolarjev. Čeravno niso izdelali še nobenega vozila, je velika ameriška pivovarska družba Anheuser Busch pri Nikoli vnaprej naročila 800 vozil, sodelujejo z italijanskim proizvajalcem tovornjakov Ivecom, proizvodnjo načrtujejo prihodnje leto, in sicer naj bi tovarno poleg v ZDA imeli tudi v Nemčiji. Ne naključno, saj je Nemčija močno na poti elektrifikacije motornih vozil, poleg električne infrastrukture pa zdaj veliko govorijo tudi o vodikovih polnilnicah. Doslej so jih imeli nekaj več kot 80, samo letos naj bi postavili sto novih. Če se še malo vrnemo k Nikoli: njegovega ustanovitelja Trevorja Miltona nekateri primerjajo s Teslinim šefom Elonom Muskom, tudi on se sem in tja rad prepira z mediji, ki kdaj podvomijo, da bo uresničil velike načrte; je pa tudi znano, da Musk o vodikovem pogonu nima dobrega mnenja. Musk po zadnjih vesteh toži prej omenjeni Rivian, kjer dela precej ljudi, ki so bili nekoč pri Tesli in naj bi tam izmaknili poslovne skrivnosti.

Kaj pa Evropa?

Novih bleščečih fantov Muskovega kova tu skoraj ni. Kemično podjetje Ineos, za katerim stoji eden najbogatejših Britancev Jim Radcliffe, je predstavilo nov terenski avtomobil grenadier, ki je v bistvu malce posodobljena izvedba nekdanjega land roverja defender. Zanj iščejo proizvodno lokacijo, govori se, da jih zanimata Smartova tovarna v Hambachu v Nemčiji, ki je naprodaj, in Nissanov obrat v Barceloni, ki se mu bodo Japonci odrekli.


Če gre tu morda malce za terensko ljubiteljstvo gospoda Radcliffa, je bil za bolj množično prihodnjo mobilnost doslej bolj zanimiv še en Britanec, Lewis Horne. Je idejni oče švedske znamke Uniti in njihovega šik malega električnega avta (dolg je nekaj čez tri metre), v katerem voznik sedi na sredini, zadaj pa je prostora za dva potnika in nekaj prtljage. Čeprav so pred koncem lanskega leta začeli za nekatere trge sprejemati rezervacije, avtomobila še vedno ni v proizvodnji. Že prej so imeli finančne težave, te so zdaj še večje, Horne se je nazadnje javil v videu spomladi, omenil je zaplete pri dobavi iz Kitajske, za švedsko spletno stran Digital pa je dejal, da so šli skozi »fazo odraščanja, da je bilo težko, da je morda dobro, da so padli na tla, in da začenjajo znova« … Zagonsko podjetje je zdaj v nekakšnem podaljšanem programu prestrukturiranja, pri čemer se proizvodnja odmika.
Upamo, da ne bodo omagali oziroma si premislili, kot je storil še en britanski mogotec, James Dyson, sicer bolj znan po ciklonskih sesalnikih. Oktobra lani je opustil dolgo načrtovani projekt električnega avtomobila. Nekaj pozneje pa je javnosti na svoji spletni strani celo pokazal prototip pokopanega prestižnega elektrokrižanca. Čeprav je bilo zanj skoraj vse samostojno razvito, je presodil, da ga kljub visoki zamišljeni ceni ne more prodajati brez precejšnje izgube in da bi to lahko ogrozilo njegov celotni posel.

V templju ni dovolj hrane

Ne nazadnje so tu še Kitajci, trenutno imajo doma še vedno največji trg za električne avtomobile na svetu, že nekaj let pa se občasno omenja, da bodo začeli osvajati tudi Zahod. Na Kitajskem se je v zadnjih letih pojavila vrsta zagonskih podjetij, ki so na različnih razstavah prikazovala svoje skoraj dokončane koncepte. Večkrat smo na primer pisali o družbi Byton, ki je burila duhove z notranjostjo svojega bodočega vozila z množico velikih zaslonov. Nedavno so v pomanjkanju likvidnosti komaj dobro začeto proizvodnjo ustavili za pol leta. Vprašanje je, ali jo bodo res kdaj zagnali, podobno velja za Faraday Future, ki je omagal že lani.
Da ni vse črno, priča proizvajalec po imenu Nio, ki si je le zagotovil likvidnostne kredite in mu je doslej uspelo izdelati nekaj tisoč avtomobilov. Toda po nekaterih podatkih je bilo lani na Kitajskem na področju električnih avtomobilov okoli sto tovrstnih zagonskih podjetij, a naj bi jih le dobrih 10 odstotkov dobilo potrebne finance. »Za tovrstne startupe je vse težje najti nova sredstva,« je za Bloomberg dejal Cui Dongshu, generalni sekretar združenja kitajskih avtomobilskih proizvajalcev. »Električna vozila še niso priljubljena v res velikem obsegu, zato je zdaj kot v templju, kjer ni dovolj hrane in so ga nekateri menihi prisiljeni zapustiti.«