Novi obraz in visoki cilji
Prenovljeni clio je pripeljal na slovenski trg in vsaj z nekaterimi pogoni nadaljuje proizvodno pot v Revozu. Vendar so proizvodne količine v Renaultovi novomeški tovarni neprimerljivo manjše kot pred leti. V Sloveniji je bilo doslej prodanih 138.000 cliov, to je najpogostejši avtomobil v slovenskem voznem parku. Po svetu so jih našteli skoraj 16 milijonov, je najuspešnejši model francoske znamke sploh.
Dvakrat je bil evropski, enkrat slovenski avto leta. Letos je prenovljen, pravijo mu clio 5 faza 2. Osvežili so ga zlasti na zunaj, po merah ostaja nespremenjen. V sprednjem delu so ga hoteli predvsem izostriti, da bi bil videti bolj športno, novi so odbijač, znak znamke, dnevne luči. Zadaj je bolj podoben tistemu, kar smo poznali doslej, le luči delujejo svetlejše.
S cliom želijo biti na vrhu prodaje modelov v Sloveniji.
V notranjosti posebnih sprememb ni, prinaša vzdržljivejše in prijetnejše materiale, tudi pridobljene bolj prijazno do okolja. Armaturna plošča je takšna, kot smo jo poznali, dodana je le kakšna nova funkcija, kot je brezžično zrcaljenje pametnega telefona, že v vstopni opremi so merilniki digitalni.
Znana tehnika
Tehnika je nespremenjena, pri čemer dodajmo, da vsaj cene niso višje. Največ zanimanja naj bi bilo za turbo bencinsko izvedbo, ki stane od 17.000 evrov naprej; najcenejši je sicer clio z manj zmogljivim atmosferskim bencinskim agregatom – 16 tisočakov. Še naprej je na prodaj tudi z dizlom, kar je redkost na trgu; pravijo, da po njem povprašujejo predvsem podjetja, stane pa od 19.000 evrov naprej.
Samopolnilno hibridno izvedbo tvorita 1,6-litrski bencinec in električni pogon. Še naprej ni prav poceni, vsaj 25 tisočakov velja clio s tem pogonom, imel naj bi pet, največ deset odstotkov kupcev. Pri hibridu je na voljo tudi novi opremski paket esprit alpine, ki ga poznamo že iz australa; ima posebne oznake, šive in materiale, tudi posebna 17-palčna platišča.
Precej cenejša je različica na plin z dosegom do 1000 kilometrov, takšnega clia je mogoče dobiti po ceni od 17 tisočakov naprej. Ne bo pa v cliu povsem električnega pogona, saj ima Renault za manjše električne avtomobile v pripravi posebno platformo, na kateri bo kot prvi čez dve leti pripravljen električni renault 5.
Revozove številke
Prvi clio je bil v Revozu izdelan pred 30 leti, izdelali so jih že več kot dva milijona. Proizvajali so vse generacije razen tretje, zlati proizvodni časi so bili s cliom 2, ki so ga izdelovali kar 17 let (1,5 milijona primerkov). Aktualnega clia 5 so v Revozu začeli izdelovati leta 2019, do danes so jih naredili 120.000.
Visoki cilji
Skupni tržni cilji so visoki, prvič po dolgem času tukajšnji prodajalci govorijo o konkretnih številkah, v polnem letu bi radi prodali 1300 avtomobilov. Kakor pravi direktor Grand Automotive Adriatica Petar Nevistić, se »mora« prenovljeni clio vrniti na vrh prodaje na slovenskem trgu.
Clio bo nastajal tudi v Revozu. Po besedah direktorja Revoza Jožeta Beleta so se s tem projektom začeli ukvarjati letos; prvi predserijski avto so izdelali februarja, prvega serijskega bodo novembra. Letos nameravajo izdelati 60.000 avtomobilov (clio predstavlja polovico Revozove proizvodnje, drugo polovico manjši twingo), lani so jih 69.000, leta 2021 91.000, a vse to je daleč od časov, ko so jih izdelali tudi več kot 200.000.
Samo ena izmena
Zdaj obratujejo le v eni izmeni in s precej manj zaposlenimi, kot pravi Bele, »so na nizkih obratih«. To za poslovanje ni ravno ugodno, čeprav so lani pridelali okoli pet milijonov evrov dobička. A nekoč je v avtomobilski industriji veljal rek, da povprečno velika tovarna dobro posluje, če obratuje v dveh izmenah pet dni na teden ...
Videli bomo, koliko bo še trajal twingo, clia naj bi imeli potrjenega do leta 2025, a pravijo, da bo morda trajal še dlje. Na to utegne ugodno vplivati tudi dejstvo, da novi okoljski emisijski standard evro 7 ne bo tako zahteven, kot se je sprva načrtovalo. V Revozu pravijo, da so usposobljeni tudi za proizvodnjo električnih avtov, saj so začeli že leta 2018 sestavljati električnega smarta, nato pa električnega twinga. Gašper Boncelj
