OBRATI
Novi Škodin (električni) zastavonoša
Domača predstavitev: enyaq iV ambiciozno stopa na slovenski trg električnih vozil, že zdaj več kot 70 naročil.
Odpri galerijo
Na slovenskem trgu se je začela prodaja prve povsem električne škode z nekoliko nenavadnim imenom enyaq iV. Postavili so jo na Volkswagnovo koncernsko platformo za električna vozila (MEB), ki so jo uporabili že pri modelih ID.3 in ID.4. Seveda je koncernska tudi pogonska tehnologija. A kljub temu, to si upam zapisati že kar na začetku, je Škodin izdelek precej drugačen in že kar nevarno dober …
Uradno naj bi šlo za srednje velikega terenca oziroma suva (dolžina 4649, širina 1879, višina 1616 in medosna razdalja 2765 mm), ki je po prostornosti podoben Škodinemu običajnemu terencu kodiaqu. Toda enyaq iV zanesljivo ni samo to, za marsikoga bo športno vozilo, spet za drugega prostoren enoprostorec. Ob vsem tem je, če je opremljen z bogatejšimi opremskimi paketi, že povsem premijski izdelek.
Ta vtis podkrepita še vzdušje dnevne sobe, ki vlada v potniškem prostoru, in prečiščena, a nikakor dolgočasna armaturna plošča, ki bo počasi morala dobiti kakšno drugo poimenovanje, saj je njen dominantni del osrednji večfunkcijski infozabavni zaslon, ki je lahko celo 13-palčen in zato odlično pregleden. Precej manjši je aktivni informacijski zaslon (včasih je to bila instrumentna plošča), saj je na voljo tudi zelo izpopolnjen prosojni projekcijski zaslon, ki vozniku dodatno olajša vožnjo.
Sicer bodo kupci lahko izbirali med šestimi izvedbami opremljenosti potniške kabine in med osmimi barvami karoserije. Na voljo so tako rekoč vsi znani varnostni asistenčni sistemi in kot češnja na torti aplikacija za pametni telefon Škoda connect, ki omogoča nastavitev in aktiviranje na daljavo (ogrevanje potniške kabine in vetrobranskega stekla, jakost polnjenja baterije in podobno).
V Škodinem slogu je tudi prtljažni prostor, ki ima že v osnovni postavitvi prostornino 585 litrov. Ob tem ima še dvojno dno, v katerem je prostor za polnilne kable in nekaj malenkosti iz nabora uporabnih pripomočkov »simply clever«, recimo čistilo za polnilne kable.
Kot rečeno je električni pogonski sistem koncernski. Na slovenskem trgu sta za zdaj na voljo dve različici, enyaq iV 60 in 80, ki imata obe pogon na zadnji kolesi. Prva ima baterijo z zmogljivostjo 62 kWh in elektromotor z močjo 132 kW (180 KM) ter 310 Nm navora, kar omogoča pospešek do stotice v 8,7 sekunde, največjo hitrost 160 km/h in doseg po merilnem ciklu WLTP 390 kilometrov. Druga pa 82-kWh baterijo in elektromotor s 150 kW (204 KM), kar daje skoraj enake vozne zmogljivosti, a večji doseg, ki po merilnem ciklu WLTP znaša kar 510 kilometrov.
Dejstvo je, da že po nekaj prevoženih kilometrih voznik ugotovi, da ima opravka z odlično vodljivim vozilom, ki je zaradi dobre aerodinamike (količnik zračnega upora je 0,257) do hitrosti 100 km/h v potniški kabini skoraj neslišno. Veselje do vožnje pa si lahko še popestri z izbiro med petimi voznimi načini.
Vstopna cena za enyaqa iV 60 je 39.793 evrov, za močnejšega pa 46.252, to je še pred subvencijo. Bo pa prodajo precej krojila razmeroma omejena proizvodnja, tako slovenski uvoznik do konca leta računa na dobavo okrog 200 vozil, s tem da je več kot 70 že naročenih oziroma prodanih.
Športna prostornost
Uradno naj bi šlo za srednje velikega terenca oziroma suva (dolžina 4649, širina 1879, višina 1616 in medosna razdalja 2765 mm), ki je po prostornosti podoben Škodinemu običajnemu terencu kodiaqu. Toda enyaq iV zanesljivo ni samo to, za marsikoga bo športno vozilo, spet za drugega prostoren enoprostorec. Ob vsem tem je, če je opremljen z bogatejšimi opremskimi paketi, že povsem premijski izdelek.
Ta vtis podkrepita še vzdušje dnevne sobe, ki vlada v potniškem prostoru, in prečiščena, a nikakor dolgočasna armaturna plošča, ki bo počasi morala dobiti kakšno drugo poimenovanje, saj je njen dominantni del osrednji večfunkcijski infozabavni zaslon, ki je lahko celo 13-palčen in zato odlično pregleden. Precej manjši je aktivni informacijski zaslon (včasih je to bila instrumentna plošča), saj je na voljo tudi zelo izpopolnjen prosojni projekcijski zaslon, ki vozniku dodatno olajša vožnjo.
510
km naj bi prevozila močnejša različica enyaq iV 80.
km naj bi prevozila močnejša različica enyaq iV 80.
Sicer bodo kupci lahko izbirali med šestimi izvedbami opremljenosti potniške kabine in med osmimi barvami karoserije. Na voljo so tako rekoč vsi znani varnostni asistenčni sistemi in kot češnja na torti aplikacija za pametni telefon Škoda connect, ki omogoča nastavitev in aktiviranje na daljavo (ogrevanje potniške kabine in vetrobranskega stekla, jakost polnjenja baterije in podobno).
Konkreten prtljažnik
V Škodinem slogu je tudi prtljažni prostor, ki ima že v osnovni postavitvi prostornino 585 litrov. Ob tem ima še dvojno dno, v katerem je prostor za polnilne kable in nekaj malenkosti iz nabora uporabnih pripomočkov »simply clever«, recimo čistilo za polnilne kable.
Odlična vodljivost
Kot rečeno je električni pogonski sistem koncernski. Na slovenskem trgu sta za zdaj na voljo dve različici, enyaq iV 60 in 80, ki imata obe pogon na zadnji kolesi. Prva ima baterijo z zmogljivostjo 62 kWh in elektromotor z močjo 132 kW (180 KM) ter 310 Nm navora, kar omogoča pospešek do stotice v 8,7 sekunde, največjo hitrost 160 km/h in doseg po merilnem ciklu WLTP 390 kilometrov. Druga pa 82-kWh baterijo in elektromotor s 150 kW (204 KM), kar daje skoraj enake vozne zmogljivosti, a večji doseg, ki po merilnem ciklu WLTP znaša kar 510 kilometrov.
Dolgoletna alternativna tradicijaPrve izkušnje z elektrificiranimi vozili iz Mlade Boleslav segajo kar 113 let v preteklost, v leto 1908, ko so izdelali prvo hibridno vozilo laurin & klement E. Njegov konstruktor, elektrotehnik in izumitelj František Křižík je dejavno sodeloval tudi pri uvedbi električnih tramvajev. Leta 1908 je Křižík menjalnik zamenjal z elektromotorjem, ki je skrbel za prenos moči, 28-konjski bencinski motor pa je zagotavljal samo potrebno elektriko. Laurin & klement E tako ni potreboval baterije in ga zato lahko štejemo za prvi model s hibridnim pogonom, izdelan v Mladi Boleslav. Konec 30. let 20. stoletja so v Škodi izdelali kompakten kamion z električnim pogonom in nosilnostjo do treh ton. Z njim so v Plznu dostavljali pivo krajevnim restavracijam. Leta 1941 pa se je Škoda z modelom puck preizkusila še v svetu igrač in predstavila avto v dveh velikostih, za manjše in večje otroke. Pucka je poganjal elektromotor, imel je delujoče žaromete in vzmetenje, dosegel je hitrost 12 km/h. Zatem se do 90. let pri Škodi niso ukvarjali z elektrificiranimi avtomobili. Med letoma 1991 in 1993 pa so na osnovi favorita in pickupa najprej za Švico in potem tudi za druge evropske države izdelali okrog sto primerkov škode eltra 151L, ki je s 15,4-kilovatnim elektromotorjem prevozila do 80 kilometrov in dosegla največjo hitrost 80 km/h. Leta 2010 so na pariškem avtomobilskem salonu predstavili prototip octavia green E line, ta je bil predhodnik prvega množičnega Škodinega povsem električnega vozila citigo-e iV, ki je prišel na trg leta 2019.
Dejstvo je, da že po nekaj prevoženih kilometrih voznik ugotovi, da ima opravka z odlično vodljivim vozilom, ki je zaradi dobre aerodinamike (količnik zračnega upora je 0,257) do hitrosti 100 km/h v potniški kabini skoraj neslišno. Veselje do vožnje pa si lahko še popestri z izbiro med petimi voznimi načini.
Omejena proizvodnja
Vstopna cena za enyaqa iV 60 je 39.793 evrov, za močnejšega pa 46.252, to je še pred subvencijo. Bo pa prodajo precej krojila razmeroma omejena proizvodnja, tako slovenski uvoznik do konca leta računa na dobavo okrog 200 vozil, s tem da je več kot 70 že naročenih oziroma prodanih.