Novodobni Fiat tipo: ne izstopa, a zna biti varčen

Ko je Fiat pred 35 leti predstavil model tipo, je z njim resno vstopil v nižji srednji razred in se dobrikal številnim družinskim očetom. Danes od te slave ni ostalo prav veliko, tipo velja za bolj ali manj osnovno izbiro, po svoje pa tudi ponazarja svet avtomobilov, ki žal počasi izginja z naših cest.

Kompaktna kombilimuzina

Novodobni tipo je ostal kompaktnih mer, v dolžino ga je za 4,37 metra, kombilimuzinska oblika (še vedno je na prodaj tudi kot karavan) pa ponuja zadovoljivo količino prostora za štiri potnike (petemu bo na zadnji klopi že bolj tesno in neudobno) in 400 litrov prtljage. Svojo tradicionalnost kaže tudi z opremo, ki je za sodobne čase precej osnovna, naj bo pri materialih, funkcionalnih dodatkih ali urejenosti armaturne plošče.

Že res, da se na njeni sredini bohoti skoraj kvadraten zaslon infozabavnega sistema, toda vse drugo je bolj ali manj analogno – kar s stališča uporabnosti nikakor ne pomeni, da je slabo. No, kakšen evro bi italijanska znamka pod lastništvom francoskega Stellantisa vendarle lahko vložila tudi v slovenski prevod izbirnikov, niso tako hudo zahtevni.

Voznikov delovni prostor je korekten, položaj za volanskim obročem si je mogoče hitro prilagoditi, tipke so dovolj odzivne, upravljanje je intuitivno, preglednost niti ni slaba. Mimogrede: testni avtomobil je bil povsem brez zunanjih tipal, zato smo razvajeni novinarji ponosni sami nase, da bela karoserija ni dobila dodatkov v drugih barvah.

Ugodna poraba

Šalo na stran, tipo se pelje povsem spodobno, a pri testnem primerku je voznika znal spraviti v nelagodje med preklopom z bencinskega na električni motor, kar se je občutilo predvsem v mestu in ob bolj grobem pritisku na plin. Med mirno relacijsko vožnjo se je prelevil v pohlevnega pomočnika in spretno ter nemoteče lovil prava prestavna razmerja.

Mehki hibridi se redko izkažejo za posebej varčne, a v tipu je kombinacija 1,5-litrskega bencinskega štirivaljnika in 15-kilovatnega elektromotorja v 48-voltnem sklopu svoje poslanstvo opravljala dovolj dobro, da nam je porabo uspelo zmanjšati tudi tja proti petim litrom na sto prevoženih kilometrov, v povprečju pa se je ustavila pri 5,6 litra bencina na sto kilometrov.

Notranjost je enako tradicionalna kot zunanjost, pridih sodobnosti ji daje le večji zaslon na sredinski konzoli. FOTO: Boštjan Okorn

Po preizkusu takšnega avtomobila imam vedno malo čuden občutek. Načeloma mu ne manjka prav veliko, zato ga je težko pograjati, a na drugi strani vendarle pogrešam kakšno sodobno domislico, ki vožnjo naredi še udobnejšo in manj stresno. Običajno si potem prikimam, češ, za takšen denar je to pač povsem spodoben avtomobil. In najbrž je tudi danes tako, čeprav bi še pred nekaj leti pričakoval, da bo njegova cena precej pod dvajsetimi tisočaki.