Novoletna toplota

Božični prazniki so v večjem delu nižinske Slovenije prinesli za ta čas pretoplo vreme. Božično jutro smo pričakali z izjemno temperaturno razliko med kraji, ob repu leta pa so se temperaturne razlike po državi zmanjšale. Povsod po nižinah so se temperature zraka gibale okrog ničle, nekoliko topleje, le kako stopinjo Celzija nad ničlo, je bilo na Obali. Zadnji letošnji teden je v nižinah prinesel veliko oblačnosti in ponekod megleno vreme. Tudi v gorskem svetu se je segrelo, ničta izoterma je bila kar visoko, na nadmorski višini okoli 1900 m.

Sneg je v nižinah pobralo, bele poljane so ostale v višje ležečih oziroma goratih predelih Slovenije, z debelino snežne odeje okrog metra in pol. Tudi tam se je ta zaradi postopne otoplitve mehčala ter sesedla in talila. Doline in nižine so tako znova zelene, le skrajni jugovzhodni del Slovenije je malo »pocukralo« ob zadnjem prehodu hladnega zraka. Odjuga pa se bo še nadaljevala vse do konca leta, ko se bo precej toplejša zračna masa razširila po južni, zahodni, osrednji Evropi in dosegla tudi severni in vzhodni del Evrope. Vremenske napovedi kažejo, da bo najtoplejša zračna masa v osrednjih predelih Evrope za novo leto krepko nad dolgoletnim povprečjem.

Zimske otoplitve pogostejše

Nedavna angleška študija, v kateri so se raziskovalci osredotočili na najvišje dnevne temperature zraka v decembru, januarju in februarju v obdobju od leta 1878 do danes, je pokazala, da je imelo v začetku 19. stoletja zimsko toplo obdobje z več kot 5 dnevi z najvišjo dnevno temperaturo zraka nad 12–13 stopinj Celzija petletno povratno dobo. Danes se taka obdobja pojavljajo pogosteje, običajno vsaka štiri leta ali manj. Zimske otoplitve so se v zadnjih letih pojavljale skoraj vsako leto tudi pri nas.

Povečanje daljših toplih obdobij pozimi pa lahko pomembno vpliva na kmetijstvo in trajnost ekosistemov. Motijo biološke procese, kar povzroči spremembe v razvoju populacij rastlin in živali v naslednji pomladi oziroma biološko ravnovesje, ki vzdržuje ekosisteme. Takšne vremenske razmere neugodno vplivajo na prezimovanje rastlin, na obnašanje živali in ljudi ter številne z zimo in snegom povezane dejavnosti.

Toplota moti zimsko spanje

V zadnjih letih je bila povprečna decembrska temperatura zraka v nižinah izrazito presežena decembra 2000 in 2006, med toplejša se uvrščata tudi decembra v letih 2014 ter 2019. V preteklosti je bilo pri odklonih večkrat opaziti močno razliko med gorskim in nižinskim svetom, kar je posledica močnih in vztrajnih temperaturnih obratov. Leta 2019 se je ob koncu druge dekade decembra ogrelo do skoraj 18 stopinj Celzija. Najtopleje je bilo 17. ali 18. decembra. Najvišjo temperaturo, in sicer med 18 in 18,5 stopinje, so izmerili v Črnomlju, na letališču Maribor in v Portorožu. V Ljubljani se je ogrelo na 17 stopinj Celzija, kar je od sredine prejšnjega stoletja najvišja decembrska temperatura.

Previsoke temperature zraka so motile globoko zimsko mirovanje številnih rastlin. Na prisojnih in nekoliko višjih legah se je iz zimskega mirovanja prebudila leska in prašila že v zadnji dekadi decembra, v primerjavi s povprečjem več kot šest tednov prezgodaj. Za prezimovanje ozimnih posevkov so najbolj nevarne zimske otoplitve z dnevnimi temperaturami zraka nad 0 stopinj Celzija, ki trajajo več kot pet zaporednih dni v razmerah brez snežne odeje.

V tem času zadostuje za sprožanje rastnih procesov ozimnih posevkov že določena vsota povprečnih dnevnih temperatur zraka med 12 in 15 stopinj. Take razmere so nevarne, ker rastline postanejo aktivne. S tem v listih zmanjšujejo zaloge ogljikovih hidratov, ki jih utrjujejo pred zmrzaljo. Če začne rastlina to zalogo porabljati prezgodaj, se njena odpornost proti nizkim temperaturam zraka zmanjša.

Škodljivci na toplem

Toplejše zime lahko povečajo uspešnost prezimitve mnogih vrst, ki prezimijo izpostavljene zunanjim razmeram. Če se uspešnost preživetja poveča samo za deset odstotkov populacije, ki se odpravi na prezimovanje, se pritisk škodljivcev v vegetacijskem obdobju vsaj podvoji. Toploljubne vrste, ki so pri nas že zastopane, bodo imele ob dvigu temperature uspešnejše razmere za svoj razvoj.

Prezgodnja zimska toplota povečuje tudi preživetje pršic, kaparjev in nekaterih vrst kobilic. Ob porastu globalne temperature se bo povečal tudi pritisk skladiščnih škodljivcev, ki jih že zmeren porast temperature pospešuje v razvoju. Tako je pričakovati večje težave pri skladiščenju žit ter drugih semen in njihovih proizvodov.