VREME
O kresi se dan obesi
Kresna noč je za nami in dan se je začel, čeprav počasi, krajšati.
Odpri galerijo
Sušni stres je najbolj obremenilen za kmetijske posevke in zelenjadnice. FOTO: Taglass/Getty Images
O kresi se dan obesi, pravi star pregovor. Kresna noč je za nami, to je bila noč med 23. in 24. junijem. V predkrščanskem obdobju je 24. junij veljal za dan sončnega obrata in tako je v ljudskih šegah ostalo do danes. Kljub dejstvu, da je 21. junij uradno prvi dan poletja, kresna noč še vedno ostaja simbolika krajšanja dneva in daljšanja noči.
To je imelo v tradicionalnih civilizacijah izjemen pomen, sploh na severnih območjih, kjer sonca ni v izobilju in so želeli z njim pomagati ohranjati sončno energijo. Kresna noč se je zaradi močne simbolične vloge in vraževerja ohranila tudi v krščanstvu.
V juniju je žito v polnem klasju, kmalu bo zrelo za žetev. V tem odločilnem času zorenja žita so stari poganski narodi slavili največji praznik sončnega božanstva. In v naslednjih dneh bomo slavili praznik žetve ječmena. Ječmen je bil med prvimi gojenimi žiti na Bližnjem vzhodu, stari Grki so ga dobili od Egipčanov, se z njim prehranjevali in ga darovali bogovom. Ječmenov kruh je bil kruh revnega rimskega plebsa, z ječmenom so krmili konje in druge domače živali.
Pri nas so se površine pod ječmenom v zadnjih desetletjih precej povečale. Od številnih gojenih vrst je na svetu najbolj razširjen navadni ječmen (Hordeum vulgare L.). Ozimni ječmen dozori že konec junija. Prenaša precej ostrejše klimatske razmere kot pšenica. V primerjavi s pridelavo slednje ima ječmen nekoliko skromnejše zahteve po padavinah, saj je za doseganje povprečnih pridelkov dovolj 450 mm primerno razporejenih padavin v času vegetacije. Ker večinoma prej dozori v primerjavi s pšenico, se lažje izogne pomanjkanju vlage in poletni pripeki, ki se v naših razmerah pogosto pojavlja zadnje dni junija in v začetku julija. Za pridelavo ječmena so primerna dobro prepustna, zračna tla. Stoječa voda v depresijah ali visoka podtalna voda, najpogosteje v jesensko-zimskem času oziroma v začetnem obdobju rasti, sta za ječmen lahko pogubni.
Po podatkih tehnoloških navodil za pridelavo ječmena je priporočljivo, da žetev opravimo v času polne zrelosti, ko je v zrnju okrog 14 odstotkov vlage, vlaga slame pa med 15 in 16 odstotki. Če je vlaga zrnja v času žetve nižja, lahko prihaja do lomov zrnja, zato jo je priporočljivo opraviti v hladnejših delih dneva. Če pa je vlaga zrnja v času žetve nad 14 odstotki, je pred skladiščenjem potrebno dosuševanje zrnja. Večina pridelanega zrnja ječmena se porabi za prehrano živine, v zadnjih letih se nekaj ječmena na območju Slovenije pridela tudi za potrebe pivovarske industrije kot surovina za pridelavo slada. V zadnjih letih se je povečala tudi uporaba ječmenove kaše in drugih izdelkov v prehrani Slovencev. Po začasnih statističnih podatkih je bilo leta 2020 v Sloveniji z ozimnimi žiti posejanih 58.023 hektarjev njiv, od tega 22.001 hektar z ječmenom.
Letošnje leto je bilo za pridelavo žit zelo pestro. Neugodne vremenske razmere s hladnim in mokrim vremenom spomladi so zamaknile vegetacijo, zaradi vročine pa je razvoj zelo pospešen. Tehnologi menijo, da za srednje in pozne sorte žit to ne bo ugodno, saj pretirana vročina moti nalivanje zrnja. Žita imajo največje potrebe po vodi v obdobju od kolenčenja do klasenja, ko je prirast suhe snovi največji. Zaradi suše v tem obdobju je lahko izpad pridelka tudi do 80 odstotkov.
Običajno jo spremljajo tudi visoke temperature, suh veter in nizka relativna zračna vlaga. Takšne razmere v času cvetenja vplivajo na slabšo oplodnjo in propad cvetov, v obdobju nalivanja pa je moteno premeščanje asimilatov iz listov in drugih delov rastlin v zrnje. Posledica tega so prisilno dozorevanje, predčasno odmiranje rastlin in drobno zrnje, kar se odrazi v nizkem pridelku in slabši kakovosti zrnja, predvsem hektolitrski masi. Trenutno ječmen že presega voščeno zrelost in prehaja v zorenje, ko so suhe razmere dobrodošle. Manj ugodne so vremenske razmere za pšenico, ki zaostaja za ječmenom, saj je večinoma v mlečni zrelosti. Zanjo bi bila boljša založenost tal z vodo dobrodošla.
Povečano izhlapevanje ob visokih temperaturah in vetrovnem vremenu ter zanemarljiva količina padavin negativno vplivata na meteorološko vodno bilanco. Ta že kaže sušne razmere v površinskem sloju tal po vsej Sloveniji. Zelo sušno je na Goriškem, Notranjskem, v delu osrednje Slovenije, na Gorenjskem, Kočevskem in v Beli krajini, drugod za zdaj še kaže na zmerno sušne razmere.
V prihodnjih dneh se bo nadaljevalo vroče, vetrovno in suho vreme z večjo verjetnostjo popoldanskih neviht šele v drugi polovici tedna, zato po večjem delu Slovenije pričakujemo nadaljnje zaostrovanje sušnih razmer v površinskem sloju tal. Močno so se povečale potrebe po namakanju oziroma zalivanju. Sušni stres je najbolj obremenilen za kmetijske posevke in zelenjadnice. Koruza večinoma še ni toliko razvita, da bi v posevku zadovoljivo senčila tla, koreninski sistem pa je preplitev, da bi lahko srkal vlago iz nekoliko globljih plasti tal.
Če je bila sajena v zadnji dekadi aprila in je tretji list razvila ob koncu druge dekade maja, bi bila glede na letošnje vremenske razmere že potrebna štiri obročna namakanja. Ker so možnosti za namakanje koruznih posevkov v Sloveniji večinoma omejene, na rastlinah ponekod že lahko opazimo zvijanje listov. Najbolj izpostavljeni so posevki, ki rastejo na plitvih peščenih tleh s slabšo sposobnostjo zadrževanja vode, ter zemljišča, kjer nimajo možnosti namakanja. Kjer je možno, sušo poleg namakanja lahko nekoliko omilimo z ustrezno obdelavo tal ter zastirkami, ki preprečujejo izhlapevanje vode.
Pridelki potrebujejo veliko namakanja, zavarujemo jih lahko tudi z ustreznimi zastirkami. FOTO: Zlikovec/Getty Images
To je imelo v tradicionalnih civilizacijah izjemen pomen, sploh na severnih območjih, kjer sonca ni v izobilju in so želeli z njim pomagati ohranjati sončno energijo. Kresna noč se je zaradi močne simbolične vloge in vraževerja ohranila tudi v krščanstvu.
Dar bogovom
V juniju je žito v polnem klasju, kmalu bo zrelo za žetev. V tem odločilnem času zorenja žita so stari poganski narodi slavili največji praznik sončnega božanstva. In v naslednjih dneh bomo slavili praznik žetve ječmena. Ječmen je bil med prvimi gojenimi žiti na Bližnjem vzhodu, stari Grki so ga dobili od Egipčanov, se z njim prehranjevali in ga darovali bogovom. Ječmenov kruh je bil kruh revnega rimskega plebsa, z ječmenom so krmili konje in druge domače živali.
Pri nas so se površine pod ječmenom v zadnjih desetletjih precej povečale. Od številnih gojenih vrst je na svetu najbolj razširjen navadni ječmen (Hordeum vulgare L.). Ozimni ječmen dozori že konec junija. Prenaša precej ostrejše klimatske razmere kot pšenica. V primerjavi s pridelavo slednje ima ječmen nekoliko skromnejše zahteve po padavinah, saj je za doseganje povprečnih pridelkov dovolj 450 mm primerno razporejenih padavin v času vegetacije. Ker večinoma prej dozori v primerjavi s pšenico, se lažje izogne pomanjkanju vlage in poletni pripeki, ki se v naših razmerah pogosto pojavlja zadnje dni junija in v začetku julija. Za pridelavo ječmena so primerna dobro prepustna, zračna tla. Stoječa voda v depresijah ali visoka podtalna voda, najpogosteje v jesensko-zimskem času oziroma v začetnem obdobju rasti, sta za ječmen lahko pogubni.
Po začasnih statističnih podatkih je bilo leta 2020 v Sloveniji z ozimnimi žiti posejanih 58.023 hektarjev njiv, od tega 22.001 hektar z ječmenom. FOTO: Avtg/Getty Images
Po podatkih tehnoloških navodil za pridelavo ječmena je priporočljivo, da žetev opravimo v času polne zrelosti, ko je v zrnju okrog 14 odstotkov vlage, vlaga slame pa med 15 in 16 odstotki. Če je vlaga zrnja v času žetve nižja, lahko prihaja do lomov zrnja, zato jo je priporočljivo opraviti v hladnejših delih dneva. Če pa je vlaga zrnja v času žetve nad 14 odstotki, je pred skladiščenjem potrebno dosuševanje zrnja. Večina pridelanega zrnja ječmena se porabi za prehrano živine, v zadnjih letih se nekaj ječmena na območju Slovenije pridela tudi za potrebe pivovarske industrije kot surovina za pridelavo slada. V zadnjih letih se je povečala tudi uporaba ječmenove kaše in drugih izdelkov v prehrani Slovencev. Po začasnih statističnih podatkih je bilo leta 2020 v Sloveniji z ozimnimi žiti posejanih 58.023 hektarjev njiv, od tega 22.001 hektar z ječmenom.
Kakor vreme kresnic, tol'ko bo tudi žanjic
Letošnje leto je bilo za pridelavo žit zelo pestro. Neugodne vremenske razmere s hladnim in mokrim vremenom spomladi so zamaknile vegetacijo, zaradi vročine pa je razvoj zelo pospešen. Tehnologi menijo, da za srednje in pozne sorte žit to ne bo ugodno, saj pretirana vročina moti nalivanje zrnja. Žita imajo največje potrebe po vodi v obdobju od kolenčenja do klasenja, ko je prirast suhe snovi največji. Zaradi suše v tem obdobju je lahko izpad pridelka tudi do 80 odstotkov.
V prihodnjih dneh se bo nadaljevalo vroče, vetrovno in suho vreme, zato po večjem delu Slovenije pričakujemo nadaljnje zaostrovanje sušnih razmer.
Običajno jo spremljajo tudi visoke temperature, suh veter in nizka relativna zračna vlaga. Takšne razmere v času cvetenja vplivajo na slabšo oplodnjo in propad cvetov, v obdobju nalivanja pa je moteno premeščanje asimilatov iz listov in drugih delov rastlin v zrnje. Posledica tega so prisilno dozorevanje, predčasno odmiranje rastlin in drobno zrnje, kar se odrazi v nizkem pridelku in slabši kakovosti zrnja, predvsem hektolitrski masi. Trenutno ječmen že presega voščeno zrelost in prehaja v zorenje, ko so suhe razmere dobrodošle. Manj ugodne so vremenske razmere za pšenico, ki zaostaja za ječmenom, saj je večinoma v mlečni zrelosti. Zanjo bi bila boljša založenost tal z vodo dobrodošla.
Voda hitro izhlapeva iz tal
Povečano izhlapevanje ob visokih temperaturah in vetrovnem vremenu ter zanemarljiva količina padavin negativno vplivata na meteorološko vodno bilanco. Ta že kaže sušne razmere v površinskem sloju tal po vsej Sloveniji. Zelo sušno je na Goriškem, Notranjskem, v delu osrednje Slovenije, na Gorenjskem, Kočevskem in v Beli krajini, drugod za zdaj še kaže na zmerno sušne razmere.
Letošnje leto je bilo zelo pestro za pridelavo žit.
V prihodnjih dneh se bo nadaljevalo vroče, vetrovno in suho vreme z večjo verjetnostjo popoldanskih neviht šele v drugi polovici tedna, zato po večjem delu Slovenije pričakujemo nadaljnje zaostrovanje sušnih razmer v površinskem sloju tal. Močno so se povečale potrebe po namakanju oziroma zalivanju. Sušni stres je najbolj obremenilen za kmetijske posevke in zelenjadnice. Koruza večinoma še ni toliko razvita, da bi v posevku zadovoljivo senčila tla, koreninski sistem pa je preplitev, da bi lahko srkal vlago iz nekoliko globljih plasti tal.
Povečano izhlapevanje ob visokih temperaturah in vetrovnem vremenu ter zanemarljiva količina padavin negativno vplivata na meteorološko vodno bilanco.
Če je bila sajena v zadnji dekadi aprila in je tretji list razvila ob koncu druge dekade maja, bi bila glede na letošnje vremenske razmere že potrebna štiri obročna namakanja. Ker so možnosti za namakanje koruznih posevkov v Sloveniji večinoma omejene, na rastlinah ponekod že lahko opazimo zvijanje listov. Najbolj izpostavljeni so posevki, ki rastejo na plitvih peščenih tleh s slabšo sposobnostjo zadrževanja vode, ter zemljišča, kjer nimajo možnosti namakanja. Kjer je možno, sušo poleg namakanja lahko nekoliko omilimo z ustrezno obdelavo tal ter zastirkami, ki preprečujejo izhlapevanje vode.
