O njem sta pisala Cankar in Valvasor

Turistično društvo Blagajana Vrhnika je eno najstarejših tovrstnih društev na ozemlju naše domovine. Leta 1888 so ga kot olepševalno društvo ustanovili vrhniški veljaki, lani je torej praznovalo častitljivih 130 let delovanja. Prvotni namen je bila skrb za urejenost kraja, saj se je v 19. stoletju močno razmahnil tako imenovani tujski promet. Ustanovitelji so društvu podarili zemljišča, nato pa jih tudi kupovali ter na njih postavljali turistične objekte. Leta 1937 so odkupili zemljišče v Starem malnu, uredili okolico, na vodi zgradili nov, višji jez ter odprli naravno kopališče. Kasneje so zgradili kočo in Stari maln je globoko v dolini potoka Bele postal priljubljena izletniška točka za sprostitev, rekreacijo in v poletnih časih kraj za ohladitev. Tu je nekoč stal eden najstarejših mlinov na Vrhniškem, ki je mlel žito predvsem za vaščane Zaplane, Strmice in okolice. Stavba se je dokončno podrla ob koncu prve svetovne vojne, leta 1918. Ivan Cankar ga je opisal v črtici Nina, mnogo prej pa je o tem kraju v Slavi Vojvodine Kranjske pisal Janez Vajkard Valvasor. Še prej, okoli leta 1640, ga je opisoval pater Martin Baucher v Zgodovini Norika in Furlanije. Oba raziskovalca naravnih vrednot kranjske dežele je pritegnila skrivnostna voda, ki je bruhnila iz skale, se spenila in se zlila v potok Bela. V globoki kraški jami sredi hriba naj bi živel zmaj, ki bruha vodo in mladiče. Izkazalo se je, da so bili ti zmajevi mladiči človeške ribice. Danes je do izvira Lintverna, kakor so poimenovali bruhalnik ali kraško zaganjalko, urejena gozdna pot, od koče oddaljena 15 minut hoje.

Društvo samo upravlja kočo

V TD Blagajana, ki je lastnik koče in zemljišča v Starem malnu, so se pred tremi leti odločili, da ne bodo več podaljševali najemniških razmerij, in začeli kočo upravljati sami. Več let prej je kraj stagniral, ni bilo obnov in vlaganj. Zdaj, pravijo, bo drugače. Pa saj je že! Skupaj z arhitekti iz Delavnice, d. o. o., Vrhnika in drugimi sodelavci so izdelali Strategijo razvoja Starega malna in hribovitega zaledja ter idejno in celostno zasnovo, ki predvideva izvajanje obnovitvenih del po fazah. Predsednica društva Mirjam Suhadolnik je vesela, da so Staremu malnu vrnili življenje in da kraj ostaja priljubljeno zatočišče vsem generacijam. Lani so opravili nujna sanacijska dela v objektu, kupili gostinsko opremo, uredili okolico, popravili kotlovnico in decembra postavili novo čistilno napravo, ki jo je finančno podprla občina Vrhnika.

Mlinsko kolo kazi videz

Kljub izboljšavam pri koči pa pogled še vedno kvari razpadajoče mlinsko kolo, ki ga vsak obiskovalec zagleda, preden pride do koče. Mlinsko kolo, ki se je vrtelo še pred nekaj leti, so na novo postavili leta 1993 na kraju, kjer je nekoč že bilo. Mirjam Suhadolnik dodaja, da so trdno odločeni, da ga bodo kmalu obnovili in nadomestili tako, da bo v Starem malnu spet slišati najlepšo melodijo, melodijo mlinskega kolesa.

Želijo postaviti tako mlinsko kolo, ki se bo vrtelo vsaj nekaj desetletij in bo uporabno za njegov izvirni namen – mletje žita.
V začetku letu so začeli na pobudo članov in obiskovalcev v koči zbirati prostovoljne prispevke za njegovo obnovo. Vse tiste, ki želite prispevati, vas v koči čaka skrinjica, tam vam člani društva in prostovoljci radi odgovorijo na vprašanja. Kdaj se bo kolo zavrtelo? Ko bodo zbrali dovolj sredstev, za zdaj jih imajo približno tretjino od potrebnih 12.000 evrov. Kako lepo bi bilo slišati pravo melodijo že letos! Potem pa ... naprej! Prostovoljka Irena že zdaj misli na dan, ko bo lahko v čisto pravi mlinski opravi v mlinu obiskovalcem za spomin namlela nekaj čisto prave vrhniške moke, take, kot so jo tu mleli nekoč.