KIS
Ob dobri letini jabolk naredimo domači kis
Ključna sta dva procesa fermentacije, v prvem iz sladkorja nastane alkohol, v drugem pa iz alkohola ocetna kislina.
Odpri galerijo
Najboljši kis bo iz neškropljenih jabolk iz domačega sadovnjaka. FOTO: Guliver/Getty Images
Jabolčni kis lahko brez težav pripravimo sami doma, če le imamo primeren prostor in ustrezne razmere. Običajno se priprave lotimo jeseni, ko je glavna sezona obiranja jabolk, prav nič pa ne bo narobe, če to storimo pozimi. Pravzaprav je edini pomemben pogoj, da imamo jabolka in dobro ogrevan prostor. Letos z jabolki seveda ni težav, saj je bila sezona izjemna, in če pozimi ugotovimo, da so zaloge v kleti prevelike, da bi jih pojedli, ali pa nam grozi, da bodo zgnile, se kar pogumno lotimo kisanja.
Drugi pogoj, da bomo uspešni, je topel, dobro ogrevan prostor. V fazi vretja je namreč najbolj optimalna temperatura zraka v prostoru 25 ali celo 26 stopinj, tako pa kurijo le redki. Pri nas se spomnim, da smo jabolka kisali kar v kurilnici, ki je bila najbolj topel prostor v hiši, da bi bilo še topleje, pa smo čebričke zavijali v odeje. Manjše količine lahko seveda kisamo kar v kuhinji.
Kis lahko pripravimo po dveh osnovnih receptih, po prvem ga delamo iz jabolčnih krhljev, zalitih z vodo, po drugem pa iz jabolčnega soka, ki ga dobimo s prešanjem. Prvi recept je bolj preprost, kis pa bo bolj blag v primerjavi z onim iz mošta. V vsakem primeru je fino, če imamo na voljo neškropljena jabolka, saj se ostanki pesticidov nabirajo v lupini.
Poglejmo najprej lažji recept. Jabolka očistimo, odrežemo morebitne gnile ali drugače bolne dele in narežemo jih na krhlje. Shranimo jih v večjo posodo, če kisamo večjo količino, kupimo plastični čebriček s pokrovom, sicer pa lahko uporabimo tudi največje kozarce za vlaganje. Posodo prekrijemo z gazo ali kuhinjsko krpo in pustimo stati en teden. V tem času jabolka porjavijo in fermentirajo, na njih pa se pojavi sluz. Osmi dan jih zalijemo z mlačno vodo, toliko da so pokrita. Pred tem jih ne spiramo.
Posodo pustimo stati v toplem prostoru, dokler se vsebina ne skisa.
Po drugem postopku jabolka najprej sprešamo, za to potrebujemo nekakšno stiskalnico, in spravimo v posodo. Ne zalivamo z vodo, ampak počakamo, da jabolčnik dvakrat fermentira. Prva je alkoholna fermentacija, pri kateri se sladkor spremeni v alkohol, pri drugi fermentaciji pa se spremeni v ocetno kislino.
Jabolčnik mora biti v zaprti posodi, vendar mora imeti odprtino, skozi katero odteka ogljikov dioksid in doteka zrak, prav tako kot v sodu, v katerem vre grozdni mošt. Za pomoč lahko v kmetijski trgovini kupimo posebno pripravo, tako imenovano vrelno veho. Ko sladkor povre in se spremeni v alkohol, to bo v nekaj tednih, jabolčnik precedimo v drugo posodo, ki jo pokrijemo s krpo. V procesu druge fermentacije se bo alkohol spremenil v ocetno kislino in dobili bomo svoj domači kis, ki bo polnejšega in močnejšega okusa od tistega iz prvega recepta.
Najboljši kis bo iz neškropljenih jabolk iz domačega sadovnjaka. FOTO: Guliver/Getty Images
Drugi pogoj, da bomo uspešni, je topel, dobro ogrevan prostor. V fazi vretja je namreč najbolj optimalna temperatura zraka v prostoru 25 ali celo 26 stopinj, tako pa kurijo le redki. Pri nas se spomnim, da smo jabolka kisali kar v kurilnici, ki je bila najbolj topel prostor v hiši, da bi bilo še topleje, pa smo čebričke zavijali v odeje. Manjše količine lahko seveda kisamo kar v kuhinji.
Kis lahko pripravimo po dveh osnovnih receptih, po prvem ga delamo iz jabolčnih krhljev, zalitih z vodo, po drugem pa iz jabolčnega soka, ki ga dobimo s prešanjem. Prvi recept je bolj preprost, kis pa bo bolj blag v primerjavi z onim iz mošta. V vsakem primeru je fino, če imamo na voljo neškropljena jabolka, saj se ostanki pesticidov nabirajo v lupini.
Pri alkoholnem vrenju si pomagamo s posebnim pripomočkom, tako imenovano vrelno veho.
Poglejmo najprej lažji recept. Jabolka očistimo, odrežemo morebitne gnile ali drugače bolne dele in narežemo jih na krhlje. Shranimo jih v večjo posodo, če kisamo večjo količino, kupimo plastični čebriček s pokrovom, sicer pa lahko uporabimo tudi največje kozarce za vlaganje. Posodo prekrijemo z gazo ali kuhinjsko krpo in pustimo stati en teden. V tem času jabolka porjavijo in fermentirajo, na njih pa se pojavi sluz. Osmi dan jih zalijemo z mlačno vodo, toliko da so pokrita. Pred tem jih ne spiramo.
Letos je pravi čas, da sami pripravimo kis. FOTO: Guliver/Getty Images
Posodo pustimo stati v toplem prostoru, dokler se vsebina ne skisa.
Po drugem postopku jabolka najprej sprešamo, za to potrebujemo nekakšno stiskalnico, in spravimo v posodo. Ne zalivamo z vodo, ampak počakamo, da jabolčnik dvakrat fermentira. Prva je alkoholna fermentacija, pri kateri se sladkor spremeni v alkohol, pri drugi fermentaciji pa se spremeni v ocetno kislino.
Če imamo prostor, lahko manjše količine kisamo tudi v kuhinji.
Jabolčnik mora biti v zaprti posodi, vendar mora imeti odprtino, skozi katero odteka ogljikov dioksid in doteka zrak, prav tako kot v sodu, v katerem vre grozdni mošt. Za pomoč lahko v kmetijski trgovini kupimo posebno pripravo, tako imenovano vrelno veho. Ko sladkor povre in se spremeni v alkohol, to bo v nekaj tednih, jabolčnik precedimo v drugo posodo, ki jo pokrijemo s krpo. V procesu druge fermentacije se bo alkohol spremenil v ocetno kislino in dobili bomo svoj domači kis, ki bo polnejšega in močnejšega okusa od tistega iz prvega recepta.
